SINJA ELEGANCA V LJUBLJANI • DOM ZA DAMO, KI ŽIVLJENJE ZAJEMA Z VELIKO ŽLICO 13 Oct 2019 12:45 AM (6 years ago)

Čeprav izjemno rada pišem Pepermintove zgodbe, se mi danes zdi povsem nepotrebno v tako perfekten zapis in opis vrivati svoje besede. Le kdo domovanje, ki so ga simbolično poimenovali Dama, pozna bolje od snovalcev tega elegantnega stanovanja v ljubljanski Šiški, idea:list studia. Uživajte v branju in fotografijah interierja, ki jih je posnel Blaž Gutman.

Ko smo pristopili k oblikovanju interierja v eni od ljubljanskih novogradenj, je bilo stanovanje pripravljeno za vselitev – prebeljeno, izvedeni inštalacijski priključki, položen hrastov lamelni parket in keramične ploščice v kopalnici ter montirana vsa sanitarna oprema. Svetlo stanovanje, orientirano na jugovzhod in severozahod, je bilo projektirano za splošnega uporabnika in tlorisno v veliki meri že vnaprej določeno.

Kako torej oblikovati interier in ga funkcionalno prilagoditi za naročnico s specifičnimi bivanjskimi navadami, hobiji in interesi, ki življenje zajema s polno žlico? Želeli smo, da bi stanovanje odražalo njen duh - uglajenost, sofisticiranost, toplino, hkrati pa bi moralo služiti kot prostor ustvarjanja: vse od šivanja, kuhanja, pripravesladic, sprejema gostov, dela od doma, ki je prepleten v običajni vsakdanjik in hrambe modnih dodatkov ter različnih športnih rekvizitov.

Naročnica je želela stanovanje ohraniti svetlo, na videz toplo, preprosto oblikovano, vanj pa je želela vnesti še nekaj modrine, ki ji je tako ljuba. Zato smo konceptualni navdih iskali v obdobju Bauhausa in v mnogokrat spregledanih interierjih Elieen Gray, v čistih linijah in funkcionalnosti njenih kosov, ki pa so bili kljub temu oblikovani z mislijo na udobje ter z veliko mero ženske elegance in glamurja.

Stanovanje je oblikovano s previdnim preigravanjem praznin in volumnov glede na njihovo funkcijo ter dematerializacijo in maksimizacijo le-teh. Oblikovanje je na ta način konsistentno skozi celotno stanovanje - vsak poln element je uporaben in namenjen točno določeni stvari, vsaka praznina pa je oblikovana z vednostjo, da se lahko kmalu zapolni. Praznine v osnovi funkcionirajo same zase, če pa se v njih naseli lastnici ljub objekt, kot je slika, kipec ali kakšen uporaben kos kot so modni dodatki in obleke, je le-ta postavljen v funkcionalen okvir oz. v kompozicijski kontekst in ne deluje kot tujek.

V bivalnem prostoru smo kuhinjo, ki je bila predhodno zasnovana v obliki črke L, preobrazili v dve vzporedni liniji in tako pridobili dodatne shranjevalne površine. Volumen kuhinjskega otoka sloni na dolgi shranjevalni klopi, ki povezuje kuhinjo in jedilnico, njegova reducirana lahkotnost pa prostor odpira in prepušča svetlobo globoko vanj. Nova orientacija kuhinje in posledično jedilnice omogoča krožno vizualno komunikacijo med kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom, ki popolnoma ustreza bivanjskim navadam naročnice. Protiutež elegantni kuhinji v dveh odtenkih modre predstavlja pohištvo v hrastovem furnirju. Oblikovanje volumnov in kombinacija barv ter materialov predstavlja izhodišče za snovanje ostalih prostorov, kjer se prav tako v različnih funkcijah manifestirajo enake barve in nalaganje oblik.

V kabinetu so praznine, kjer se nahaja postelja za goste in delovni kotiček, poudarjene z lesenimi linijami, ki se v obliki klopi vizualno nadaljujejo skozi hodnik naprej v dnevni prostor, tam pa se linija manifestira kot omarica pod televizijo. V kopalnici delujejo večji volumni kot vizualna pregrada, praznine pa so zasedli priročni predmeti. Prazen okvir v spalnici odpira svetlobi prosto pot do garderobe, obenem ločuje spalnico od garderobnega dela insluži kot obešalnik ter prostor za vrtljivo ogledalo.

Čiste minimalistične linije smo dopolnili z detajli zaobljenih oblik, ki prostor naredijo bolj eleganten in prefinjen. To se odraža v obliki ogledal v stanovanju, ki imajo dvojno funkcijo - tisto v spalnici sočasno služi kot prostor za shranjevanje nakita na drugi strani, ogledalo v predsobi pa (skupaj z modro podlogo) prekriva instalacijske omarice, služi kot polička za obešanje ključev, poleg tega pa obliskovalca že pri vhodu seznani z estetiko stanovanja in naročnice.

Razkošen zamolklo moder žamet na zaobljenih tapiciranih hrbtiščih klopi in postelj doda prostoru željeno eleganco, vse skupaj pa še obogatijo skrbno izbrane tkanine v obliki zaves in blazin, ki s svojimi raznolikimi teksturami dodajo prostoru nežen kontrast.

Nežno oblikovanje, skupaj z ženstvenimi linijami izbranih funkcionalnih kosov, predstavlja kontrast pragmatično zasnovanemu pohištvu in nakazuje estetsko izbiro, ki jasno opredeli identiteto uporabnika prostora – brezčasno Damo.

Avtorji: idea:list studio – Urša Kres, Tina Begović, Urban Pahor (IG + FB)

Naročnik: zasebni

Lokacija: Šiška, Ljubljana

Površina: 62 m2

Leto izvedbe: 2019

Fotografije: Blaž Gutman

31m² • OD SOCIALISTIČNEGA STANOVANJA IZ 70. LET DO SODOBNEGA DOMA BREZ STEN 6 Oct 2019 7:58 AM (6 years ago)

Koliko kvadratnih metrov je dovolj za udobno bivanje? Za enega, za dva, za družino? Kaj definira udobje in kaj sploh je prostornost? Pomislite: "Bi lahko bivanje v manjšem stanovanju vzbujalo občutek prostornosti? Obstaja možnost, da bi se stanovanje prilagajalo uporabniku in ne obratno? Bi lahko stopili iz trenutnega načina življenja in živeli drugače?"

Stanovanje, ki ga spoznavate tokrat, se dotika prav teh vprašanj in na njih odgovarja na najlepši možen način. Na dobrih 30 kvadratnih metrih, kolikor meri dom mladega para, je arhitekturni STUDIO AINO, sestavljata ga Urša Križman in Luka Fabjan, ustvaril interier, ki briše ločnice med prostori in preprosto riše dom, kjer je lepo bivati.

Enosobno stanovanje iz 70. let prejšnjega stoletja je bilo potrebno celovite prenove in popolne sanacije priključkov, tlakov in opreme. Odstranili so predelno steno in tako pridobili na zračnosti bivalnega dela, za še več svetlobe pa so poskrbeli z znižanje m okenskega parapeta. Ostalo je 25 m² bivalnega prostora, v katerem je vse, kar si stanovalca lahko želita: kuhinja z otokom, prostorna jedilnica, kamor lahko povabita tudi prijatelje, dnevni kotiček s sedežno in zračno spalnico. Brez nepotrebnih sten in strogih definicij prostorov.

"Morda pa stanovanje ne potrebuje zavetja samostojne sobe in se prava svoboda skriva v skupnem odprtem prostoru," razmišljata arhitekta. "Tako nismo več omejeni z malimi prostori, ki se izdajajo za dnevno sobo, jedilnico, kuhinjo ipd. Stanovanje tako postane prostor z eno samo namembnostjo in se po potrebi spreminja. Lahko je jedilnica, če želimo gostiti večje število ljudi, lahko je dnevna soba za deževne popoldneve, lahko je spalnica, lahko pa tudi otroško igrišče!"

A kot poudarjata - "ne vse hkrati in ne istočasno." Za hitro transofrmacijo prostora poskrbi zavesa, ki omogoča vidno, delno pa tudi zvočno zaščito. Drugi del transofrmacije pa omogoča pohištvo.

To je oblikovano z ekonomičnimi vzvodi, tako je večina funkcionalnih delov izdelana iz običajnega iverala, opisujeta snovalca. Posebno vlogo pa v tem stanovanju igrajo naravni materiali, kot so kamen, les, glina in medenina. Uporabljeni in izpostavljeni so na tistih mestih, kjer imamo fizičen stik s pohištvom, tako vzbujajo tudi druge čute in (so)ustvarjajo prijeten ambient.

Vse to je tesno povezano s filozofijo in vrednotami studia Aino, ki se je sprva imenoval Arhitektura IN Obrt. Slednja predstavlja pomemben in velik del razvoja studia, saj sta se Urša in Luka posvetila obsežni študiji obrti, kot so mizarstvo, kamnoseštvo, lončarstvo, kovaštvo in druge, v današnjem času že skoraj pozabljene veščine. Obiski mojstrov, spoznavanje obrti, naravnih materialov in orodij za obdelavo se tako prepletajo z njunim arhitekturnim delom.

Zanimiva je tudi druga plat imena Aino. Ste vedeli, da je bilo tako ime ženi slovitega finskega arhitekta in oblikovalca Alvarja Aalta? Čeprav je živela v senci svojega moža, je bila tudi sama oblikovalka in je skupaj z Alvarjem ustanovila podjetje Artek, pod tem imenom pa tudi sama snovala in oblikovala pohištvo, tkanine in druge oblikovalske predmete. Kot še zapišeta Urška in Luka, je iz življenjepisa finskega para moč razbrati, da je Aino s svojim pristopom k arhitekturi po eni strani uspelo ohranjati družinsko vez in toplino, po drugi pa je predstavljala močno inspiracijo Alvarju in bila posredno vpletena v snovanje marsikatere njegove mojstrovine.

"To so vrednote, ki tudi v današnjem instantnem, hitrem, potrošniškem in stresnem svetu niso tako enostavno dosegljive. Naša želja in ideja je, da te vrednote uporabljamo in plemenitimo tako v sklopu arhitekture kot tudi na osebni ravni," pravita arhitekta studia Aino, ki sta to filozofijo vpletla tudi v stanovanje in izdelavo pohištva.

Primer sta na primer obe mizi v stanovanju - Miza I oziroma miza, ki nima oblike, ter Miza III, ki tehnologiji materiala in naravi prepuščata, da najdeta lastno podobo in obliko. Snovanje takšnih pohištvenih kosov ne poteka za računalnikom ali listom papirja in s svinčnikom, pač pa za mizarsko delavnico s dleti, obliči in žagami. Rezultat? "Izdelek, ki v ospredje ne postavlja človekove želje po izkazovanju lepote, pač pa zgolj govori o resnici narave."

Projektanti: Urša Križman, Luka Fabjan

Leto izvedbe: 2019

Velikost objekta: 31 m2

Investitor: Zasebni

Fotografije: Studio Aino

Glavni izvajalec: Harco d.o.o.

Teracerstvo: Teracerstvo Belec Branko

Notranja oprema: Mizarstvo Jerančič, Klemen Ebner - Ebimont d.o.o., Starman d.o.o.

Oprema: Gramat Gril d.o.o., Ideo d.o.o.,

Svetila: Urša Križman, Sense of design

SRCOZLOM 💔 BODO ZLOMLJENA SRCA POSTALA REVOLUCIONARNA SILA 21. STOLETJA? 3 Oct 2019 2:04 AM (6 years ago)

A bo kdaj Srcozlom na Pepermintu? Me je pred dnevi v instakaselčku pričakalo prijateljevo vprašanje, podčrtano z obveznim emojijem zlomljenega srca. Ah, seveda. Vsi smo jih že kdaj čutili - male in velike, epske in brezvezne, mimogredne in tragične ... srcozlome. Pa sploh ni nujno, da so povezani z ljubeznijo. Je pa res, da so nekakšno 'trpljenje mladega Wertherja' generacije, ki čuti drugače. Ljubi (ali ne ljubi) drugače. Se zaljublja na neke povsem druge načine. Gleda na svet skozi filtre, ki niso nujno rožnato kičasti. Misli brez filtra, pa piše in govori tudi. In hej, to ni nujno narobe. Morda so se res nekje vmes dokazi ne-zanimanja romantičnih interesov iz 'sploh me ne pogleda' spremenili v 'sploh ne gleda mojih storijev', med legitimne razloge za dejt s fantom pa kar naenkrat lahko prištevamo tudi 'dobre meme mi pošilja."

Pa kaj. Srcozlomi so tu. Z vsemi slovničnimi napakami in zatipki vred. Trezni in malo manj prisebni. Natipkani na hitro, na raztreščene zaslone pametnih telefonov, sredi noči na Metelkovi ali na mestnem avtobusu. Namenjeni prijateljem na drugi strani chata ali telefonske številke, ampak po svoje tako univerzalnim, da jih na Instagramu spremlja, deli, komentira ali se jim samo nasmehne več tisoč ljudi. Hvala eni punci, ne želi se izpostavljati z imenom, ki jih je spravila na Instagram. In hvala, da si je vzela čas in povedala, zakaj. Sledi Srcozlomova zgodba.

"Instagram profil Srcozlom je nastal zaradi prijateljice, ki je imela zlomljeno srce. Da bi jo vsaj malo potolažila oziroma njeno bolečino spremenila v nekaj vizualnega, sem njene citate o občutkih, ki so nastali ob srcozlomu, nalepila na nekaj svojih fotografij, za katere ves čas poslušam, da so skrajno depresivne. Ustvarila sem Instagram profil Srcozlom, ker je bila to takrat beseda, ki sem jo najraje uporabljala za občutke žalosti, ki jih lahko povzroči nesrečna ljubezen, podivjani kapitalizem ali pa neizbežna podnebna apokalipsa. Ker mi je bil rezultat všeč, sem s tem nadaljevala, najprej s citati svojih prijateljev in prijateljic, občasno pa sem kak svoj citat od njih dobila tudi nazaj v obliki screenshota kot dokaz, da sem sama sebi največji srcozlom.

Sčasoma, ko je za profil izvedelo več ljudi, so mi citate začeli pošiljati tudi neznanci in neznanke. Trenutno vsak dan dobim povprečno 10 do 15 citatov, vedno več pa dobivam tudi fotografij. Posebnih kriterijev za izbiro citatov nimam. Trudim se, da jih objavim čim več, pomaga, če me nasmejijo. Ker nisem posebno urejena oseba, je tudi vrstni red objav naključen, pogosto je odvisen od mojega trenutnega razpoloženja.

Podobno kot citati so bile tudi fotografije sprva moje ali pa od mojih prijateljev in prijateljic. Zadnje čase v inbox dobivam vedno več fotografij, kar me še posebej razveseli, ko vidim, da so sodelujoči razbrali prevladujoč slog fotografij. To so prizori, ki jih ne fotografiramo pogosto, na primer smeti, izgubljeni predmeti, polite tekočine in nespektakularni prizori iz narave. Glede skladanja z zapisi nisem pretirano pazljiva, največkrat naključno poskrolam po svojem arhivu in izberem tisto, kar mi najprej pade pod prst.

Cilj Srcozloma je bil in ostaja tolažba. Ker na družbenih omrežjih ni pretirano zaželeno govoriti o neprijetnih čustvih, je Srcozlom prostor, kjer je zaželeno prav to: da smo iskreni o tem, da nas boli, da nas je strah, da smo tudi sami kaj zajebali, da smo kdaj prav patetično bedni, da smo bili zavrnjeni in da preprosto nimamo moči, da bi se pretvarjali, da nas to ni prizadelo. Zdi se mi, da s tem, ko so ta čustva postavljena v javnost, skupaj lahko prebolimo srcozlom ali pa vsaj najdemo uteho v tem, da nas več istočasno doživlja iste stvari.

Mogoče Srcozlom res počne nekaj podobnega, kot je nekoč v Pilu počela Teta Justi, vendar pa sama žal nisem tako vešča v dajanju ljubezenskih nasvetov, kot je Desa Muck. Čeprav se prek zasebnih sporočil kdaj kdo name obrne prav s tem namenom, je za zdaj največ, kar lahko dam, prostor, da skupaj pogledamo, “kaj smo kej zajebal” in zaradi česa imamo srcozlom. No, in da občasno moja prijateljica Simona Gorjan organizira SADmeet.

SADmeet je nastal na pobudo sledilk in sledilcev, ker pa sama nisem pretirano družabna oseba, se je za organizacijo javila Simona Gorjan, sicer klinična psihologinja v Polju, ki je tudi bistveno bolj usposobljena za tovrstne pogovore. Do zdaj sta potekali dve srečanji, eno poleti in eno jeseni, obakrat pa se je nekaj deset ljudi zbralo v ljubljanskem Tivoliju, kjer so ob spremljavi alkohola ter solidarnosti udeležencev in udeleženk govorili o svojih srcozlomih.

Odzivi na Srcozlom me vedno znova presenečajo, saj si nisem nikoli mislila, da bodo supertužni kolaži zanimali kaj več kot šest ljudi. Kolikor opažam, se ljudje z zapisi precej pogosto poistovetijo, če se ne, pa jih ti vsaj zabavajo ali pa se jim zdijo simpatični ker so iskreni, pogosto tudi vulgarni. Do zdaj me je najbolj ganil citat tovarišice, ki je zapisala, da si želi, da bi zlomljena srca postala revolucionarna sila 21. stoletja."

Ps: Svoje srcozlome lahko delite tudi vi, preporsto tako, da jih na IG delite v Srcozlomova DM sporočila.

MLADI PTUJČAN NA INSTAGRAMU OBJAVLJA PESMI, KI LOMIJO (IN CELIJO) SRCA 5 Sep 2019 4:19 AM (6 years ago)

Še ena Pepermintova zgodba, ki se začenja na Instagramu. Prav tam sem nekega jutra naletela na temno siv kvadratek s tremi kratkimi, preprostimi vrsticami besed, ki so me spomnile na to, kako so me nekdaj pesmi ganile, kako sem o njih premišljevala, jih brala ob večerih namesto romanov in si skrbno beležila najljubše. Nekatere mi še zdaj, ko to pišem, mrmrajo v mislih, ko se poskušam spomniti rim in besed, ki sem jih znala na pamet. Na to, kaj nam lahko da nekaj v vrstice zbranih besed, nas zadnje čase opominja mladenič, ki s svojo haiku poezijo na Instagramu dnevom marsikaterega bralca daje drugačno barvo. Spoznaj njegovo zgodbo, morda insta-poezija postane tudi del tvojega vsakdana.

FARMACEVT, KI ČARA BESEDE

Spoznajte Nejca Klemenca, šestindvajsetletnega Ptujčana, ki že od študija naprej živi v Ljubljani. Morda bi pomislili, da je študiral jezike, književnost, filozofijo ali kaj podobnega, kar je običajna podlaga za začetek pesniškega ustvarjanja. Pa ni tako. "Iskreno povedano nisem nič kaj bolj literarno-teoretično razgledan kot kakšen gimanzijec," pravi. Po izobrazbi je farmacevt in dela v enem od farmacevtskih podjetij, a je že od malega imel zelo rad besede in vse, povezano z njimi. "Rad sem si izmišljeval nove besede, rad sem se igral z njimi, zmeraj pa sem se spraševal, zakaj se neki stvari reče tako, kot se ji reče. Zakaj ravno ta beseda in ne katera druga? In tako sem členil besede, jih združeval in obračal po svoje, jim dodajal in odvzemal presledke in vse ostalo. V prostem času pa rad nabiram zgodbe. Rad opazujem stvari okrog sebe, rad poslušam ljudi in rad imam zgodbe, ki jih imajo za povedati. Rad nabiram svoje zgodbe, ki jih imam potem za povedati."

KRATKE ZGODBE SO SE DALJŠALE ...

Pisati je začel pred kakšnim desetletjem. Najprej kratke zgodbe. Eno je na začetku srednje šole poslal na šolski natečaj in proti njegovim pričakovanjem je bila ljudem všeč. Kratke zgodbe so se sprva daljšale, nato pa na neki točki začele postajati vedno krajše … "In evo me zdaj na haikujih." Prvo pesem je napisal na vlaku, bila je jesen, se spominja. "Še zdaj jo rad preberem. Ni ravno nek višek poezije, a je moja."

Preden je svoje haikuje začel objavljati na Instagramu, je imel kakšna tri leta pesniške pavze. "Zdi se mi, da sem vedno težko pisal o stvareh, ki se ljudi dotaknejo, če sem bi srečen. In zato tudi nisem čutil nobene potrebe po tem, da karkoli napišem. No, pred dobrim letom in pol pa sem začel ponovno na veliko pisati. Najprej zase, čez čas pa sem pesmi delil še s prijatelji." Z enim trikom. Sprva jim namreč ni povedal, da so pesmi njegove. Ker pa so bili odzivi dobri in so želeli prebrati še kakšno pesem istega avtorja, jim je le razkril, da za njimi stoji on. "In tako je prišla ideja za objavljanje. Na Instagramu sem že nekaj časa spremljal profila @slovenskapoezija in pa @knjigoljub, in spomnim se, da mi je vsaka objava polepšala kakšen dan. Lepo je bilo videti kakšen košček poezije na svojem feedu in sem si mislil – zakaj pa jaz ne bi postal ta košček?" Nastal je profil @nk.le.besede, ki ga trenutno spremlja že več kot 1.600 ljudi.

SECIRANJE SPOMINA

Zakaj tako kratka pesniška oblika? "Od nekdaj sem imel rad kratke pesmi," pravi Nejc. "In pesmi, kjer me je en verz (ponavadi zadnji) sesul. Rad imam plot-twiste v pesmih in verze, ob katerih lahko začutiš različne stvari, odvisno kako se počutiš in kdo si. Rad imam pesmi v katerih se najdeš, ter pesmi, za katere misliš, da so bile napisane samo zate in samo o tebi." Zato se je najbolj našel v haikujih (oz. v njegovi obliki), kjer se trudi v nekaj besedah povedati zgodbo, ki se te, me, nas dotakne. Če so strogo uradno in teoretično gledano haikuji kratke, trovrstične pesmi, zgoščene na 5, 7 in 5 zlogov v posamezni vrstici, tematsko pa prikazujejo trenutek iz narave, Nejčevi od njih kdaj odstopajo. Zato za svoje raje reče, da so le oblika haikuja.

V njih najpogosteje zasledimo motive "iskanja, odhajanja, izgubljenosti, samomotivacije, hrepenenja po izgubljenem in zaljubljenosti." Nejc pri tem veliko črpa iz sebe, a ne toliko iz zdajšnjih čustev, bolj z vračanjem nazaj in s seciranjem spominov. "Ogromno navdiha pa najdem v ljudeh okrog sebe – v vsakdanjih pogovorih, v njihovih čustvih in njihovih zgodbah."

KO BESEDE NISO LE BESEDE

S tem, ko pesmi deli s svetom, pridejo tudi odzivi. Slovenskega Instagram poeta pri tem najbolj preseneča to, da se njegove besede nekaterih dotaknejo tako močno, da jih želijo deliti z drugimi. "In da jih včasih nosijo s seboj še cel dan. Pokažejo jih svojim prijateljem na kavi, jih delijo na storyjih, razmišljajo o njih. Kdaj pa kdaj mi kdo napiše: 'Hvala ti za to pesem, danes sem jo res rabil,' in mi s tem polepša dan." Mnogo ljudi njegov profil najde v obdobju, ko v sebi nosijo kakšno stisko, opaža. Morda iščejo sami sebe ali imajo zlomljeno srce.

"Marsikdaj opazim, da nekateri, ki so nekoč veliko všečkali samo žalostne verze, začnejo všečkati samo še srečne. Lepo je vedeti, da si bil nekje za nekoga, ki te je takrat potreboval, zdaj pa so nekje na boljšem. Vem, da verjetno ni vsaka objavljena pesem dobra/kvalitetna poezija, a če se dotakne vsaj enega, se mi zdi to dovolj. In tako imam občutek, da delam nekaj dobrega, da imajo ljudje kaj od tega. In da besede le niso le besede."

Seveda ga vprašam, kaj in koga najraje prebira sam. In tole je njegov odgovor: "Iz časa pisanja kratkih zgodb obožujem vse, kar nastane izpod rok Nejca Gazvode – kratke zgodbe, romani, gledališke predstave, filmi. Se mi zdi, da je s svojim ustvarjanjem imel velik vpliv name, da sem sploh začel s pisanjem. V poezijo sem zašel predvsem s poslušanjem spoken word poetry in slam poezije. Tukaj bi rad izpostavil predvsem avtorje kot so Shane Koyczan, Michael Lee, Guante in Phil Kaye. Glede slovenske poezije pa rad prebiram predvsem kratke pesmi, zato najraje v roke vzamem kakšno pesniško zbirko Esada Babačića, ki mi v nekaj verzih pove vse in še več. Glede haikujev pa seveda ne morem izpustiti Josipa Ostija, h kateremu se še zmeraj pogosto vračam.”

Čeprav si nekoč želi izdati svojo zbirko, pa se aktivno tega projekta še ni lotil. Mora najprej nastati dovolj dobrih pesmi, ki bi bile vredno objave v knjigi, razmišlja. Instagram profil Nk (to sta njegovi začetnici) Le besede pa ni edini njegov pesniški projekt, mednje prišteva še magnetno poezijo, sestavi svoj haiku in celo Tinder poezijo. Aktiven je tudi v “realnem” svetu, vodi kreativne delavnice in se kakšne tudi udeleži, nastopa na literarnih večerih in slamih. “Za zdaj sem zadovoljen s tem, kje sem in kam me to pelje. Predvsem pa bom še naprej užival v pisanju, branju in ustvarjanju,” doda mladi poet.

ROKOVNIKI, PLANERJI IN ZVEZKI ZA NOVO ŠOLSKO LETO (IN NOVE ZAČETKE) 1 Sep 2019 3:03 AM (6 years ago)

Ja, ja, vidim vas - vse, ki vas v zadnjih tednih na Pepermint pripelje iskanje novih rokovnikov. Dve takšni objavi preteklih dveh let sta namreč najbolj brani v zadnjih dneh. In zato sem zavihala rokave (no, nanizala zavihke na računalniku) in pripravila pregled čisto sveže bere koledarjev, rokovnikov, planerjev, notesnikov, zvezkov ... vsega lepega, kamor lahko zapišemo nove cilje, opravke, zaznamke in druge pomembnosti. Tudi če ne gremo spet v šolske klopi, vedno je čas za nov začetek. In kaj vznemirljivost in obete novih začetkov oriše bolje kot nov, nepopisan, še po tiskarni dišeč zveščič?

PHOEBE

Phoebe je prava sodobna punca v obliki planerja. Prilagodljiva, pozitivna, barvita, s svojim karakterjem. Pri tem koledarčku lahko vrstni red strani preprosto zamenjaš ali prestaviš. S seboj ti ni treba nositi listov za celo leto, ampak samo za tekoči mesec ali pač toliko mesecev, kot želiš. Za vse, ki delate v šolstvu, pa so na voljo še posebni pedagoški planerji. Phoebe spoznaj tu.

GUD WORK

Znova so krasen nabor planerjev pripravili v GUD-u, kjer lahko kot vsako sezono izbirate med štirimi različnimi platnicami. No, pa veliko sreče s tem, saj je izbrati najlepšega praktično nemogoče. Mogoče pomaga kakšna izštevanka? Ko izbereš, lahko svojega prednaročiš v spletni trgovini.

SIMPLANER

Simplanerje najlepše opiše kar njihova ustvarjalka Tara, ko na spletni strani zapiše, da so "cilji zato, da se lovijo, v šopih ali drobcih, prepleteni z iskricami pastelnega poguma. Pri tem pa te bodo spodbujali simpl izdelki, s katerimi bo motivacija vedno na tvoji strani." Svojega pastelnega spremljevalca, polnega motivacijskih misli in drugih presenečenj, lahko najdeš tu.

BAEBA
Rokovniki Baeba so prav tako več kot samo med platnice zvezan kupček papirja. V vsakem se namreč skrivajo tudi ogledalce & pilica, kemični svinčnik, nalepke, žep za shranjevanje, perforirani listki, ki jih z lahkoto iztrgaš za tiste nujne to-go zapiske in še kaj. Po novi spletni trgovini se lahko izgubljaš tu.

MAGIC PLANNER
Za vse tvoje male čarovnije in druge skrivnostne zapiske je tu tale planerček, ki ti pravi: Stay golden, girl! Poleg običajnega planerja v obliki mesečnih koledarjev pa je to tudi načrtovalnik financ. Roko gor vsi, ki to potrebujemo :) Poišči ga tule.

QUOTELIFE
Planerček, ki ga trenutno uporabljam in me navdušuje s svojo preprostostjo, preglednostjo in tedenskim razporedom. S tem vnaša malo reda in obvladljivosti v moj pogosto kaotičen vsakdan. Hvala, Nika! Svojega lahko naročiš tu ali pa počakaš na novo leto.

Okej, okej, zdaj pa še zvezki.

STUPICA
Ah, nostalgija. A ni škoda, da je v sodobnem svetu tipkanja in tapkanja že zapisovanje v zvezke nekaj skoraj pozabljenega. Tole so zvezki, ki te bodo zpet zvabili k šiljenju svinčnikov, zapisovanju in risanju. Paketek zvezkov, ki jih krasijo ilustracije dinastije Stupica, najdeš tule. Izdelani so iz recikliranega papirja. In ko jih popišeš, lahko platnico še uokviriš.

LITTLE OTJA

Najbolj kjut zvezčiči daleč naokoli (ne samo v borovem gozdičku) so izdelani iz odpadnega recikliranega papirja in med ličnimi platnicami skrivajo 36 praznih strani. No, vmes se skriva tudi igrivo presenečenje v slogu flipbooka. Naredi zalogo tukajle.

ALJA HORVAT

No, če si ne boste privoščili slavnega Ban.do-jevega planerja, ki skriva tudi Aljino ilustracijo, v spletno košarico naložite katerega od njenih spiralnih zvezkov. Za zapisovanje to-do seznamov, zmagovalnih misli in ostalih drobnarij, ki jih ni dobro pozabiti.

LILIANA • RISANKA, KI JE NASTAJALA SLIČICO PO SLIČICO, NOSTALGIČNO, A NAJBOLJ OČARLJIVO 22 Aug 2019 1:35 AM (6 years ago)

Septembra bo na festivalu slovenskega filma v Portorožu premierno predvajan nov slovenski kratki animirani film z naslovom Liliana. O njem pravzaprav še ne vem(o) veliko, le toliko, kot nam pokaže kratek napovednik, ki je med nas prišuštel te dni, ali kolikor nam o Liliani ali Lili, kakor dekletu, ki ga je iz nič narisala in tako dolgo oživljala, pove njena stvariteljica, ilustratorka Milanka Fabjančič. Pa naj bo to dovolj, da v nas vzbudi radovednost in željo, da si jo to jesen ogledamo v živo. Jaz kar sumim, da bo krasna.

IDEJA, KI JE POMENILA VEČ

"Zametki Liliane so stari že več kot desetletje," začne pripovedovati Milanka, ki jo zagotovo poznate po njenih značilnih likovnih potezah ali katerem od njenih številnih in raznolikih delih. "Očitno je pri idejah, ki avtorju pomenijo preprosto več od ostalih idej, že tako, da lahko tudi počakajo," doda. "Se z leti kristalizirajo in čistijo."

PESEM IZ PREDALA, KI JE JUNAKINJI DALA IME
Njena Lili dolgo ni imela imena, nato pa se je, nadaljuje, nekaj prelomilo, sprožil se je kamenček, počasi je sledil še plaz. V glavi je imela zgodbo, nekega jutra pa jo je prešinilo, da mora poklicati svojega prijatelja Roberta Pešuta in mu predstaviti zgodbo. "Od tam naprej je stvar prešla v malo hitrejši drnec. Scenarij in zgodboris sta mu bila takoj všeč, tedaj pa je iz predala potegnil pesem, ki je zaokrožila celoto in moja junakinja je dobila glasbo in ime - Liliana."

PROJEKT ENTUZIASTOV

Še hitreje se je zgodba začela odvijati, ko je Milanka celotno zgodbo in idejo o glasbi predstavila še Kolji Saksidi, ki je tudi sam avtor animiranih filmov in vodja produkcijske hiše ZVVIKS. "Pa stručko na celi črti. In moj prijatelj iz srednje šole, to je tudi del enačbe," doda ilustratorka. Tako so se na kupu zbrali sami entuziasti, ki jim je dodaten veter v jadra zapihalo odobreno sofinanciranje projekta s strani Slovenskega filmskega centra in RTV Slovenije. Milanka se je lahko tako prvič v življenju posvetila svoji največji ljubezni, risanemu filmu, posvetila v celoti.

ZAMUDNO IN NOSTALGIČNO, A NAJBOLJ OČARLJIVO

"Ta medij te namreč vzame celega, sploh, če se lotiš risanja na precej zamuden, nostalgičen način, sličico po sličico," opiše proces risanja. "Prav takšen tip animacije mi je bil od nekdaj namreč najljubši, najbolj očarljiv." Sledila je skoraj dveletna delovna izolacija, med katero je bila v delo "potopljena do ušes, z obsesivnim urnikom, pa presrečna hkrati", zaključila pa se je v začetku letošnjega poletja. Sledila je postprodukcija: zvok, glasba ter svetlobne korekcije, ki so Liliano - retrofuturistično romanco, tak žanrski termin so ji pridali - pripeljale do točke, ko njeni avtorji le še napeto pričakujejo premierno kinematografsko projekcijo. Ta bo, kot že zapisano, prihodnji mesec na Festivalu slovenskega filma.

... DO PRIHODNJEGA PROJEKTA

Po svoje se Lilianina zgodba s tem, ko vstopa v naše vidno in slušno polje, šele začenja. Milanka pravi, da se ustvarjalci najbolj hranijo predvsem s samim procesom izdelovanja, ko pa je njihov izdelek zaključen, se od njega rahlo distancirajo. "Prvič ga morda vidiš objektivno. Prvič navijaš zanj kot za otroka na šolskem tekmovanju. In če imaš srečo, si zadovoljen. In potešen. Do prihodnjega projekta."

STANOVANJE NA TRŽAŠKI • DOM ZA MLAD PAR (+ MUCA) IN NAJLEPŠI KERAMIČNI STUDIO NA SVETU 11 Aug 2019 2:29 AM (6 years ago)

To je zgodba o iskanju doma mladega para in prava mala saga o prenovi staromeščanskega stanovanja, ki sta ga odkrila precej po naključju in v njem prepoznala vse, kar sta pravzaprav iskala. No, skozi plasti in (kdaj tudi nepotrebne) sloje, ki so jih v prostore skozi več kot stoletno zgodovino hiše prinesli njeni prebivalci in najemniki, sta videla potencial. Ga z občutkom, potrpežljivostjo, posluhom za dediščino in naravo, s pomočjo strokovnjakov počasi začela uresničevati. Videli boste, da stanovanje ni posebno le zaradi skrbne prenove, unikatne razporeditve prostorov in eklektičnega miksa pohištva, osebnih predmetov in hišne muce ... posebno presenečenje in poglavje zase je keramični studio, v katerem ustvarja, predaja znanje in gosti dogodke Anja Slapničar. Spodnji zapis je njen. Uživajte v branju Anjinih besed in v fotografijah Mihe Bratine!

Po treh letih iskanja manjše hiše nekje v naravi, v bližnji okolici Ljubljane, in po dveh neuspešnih poskusih nakupa – hiške na Zaplani, in stare hiše v Vnanjih Goricah, so se morale želje prilagoditi. Ko so se določili novi kriteriji, se je na tržiščču pojavilo stanovanje. Sprva je bilo listano brez fotografij, le s kratkim opisom in površino. In prav to stanovanje sva potem kupila. Izkazalo se je tudi, da fotografij ni bilo zaradi 'spornega' plesnega studia – za ples na drogu in ravno zaradi tega studia sva se odločila za nakup, saj je bil dovolj velik za bodoči keramični studio. Stanovanje je zadostovalo naslednjim kriterijem: nahaja se v Ljubljani (oddaljeno 20min pešhoje do centra), stanovanje je staromeščansko in dovolj veliko, da ima poleg stanovanja še prostor za studio.

Stavba se nahaja na Tržaški cesti. Začetki gradnje segajo v leto 1887, ko jo je začel graditi premožen ljubljanski krojač. Polovica pritličja je bila namenjena krojaški delavnici, polovica pa trgovini. V višjih nadstropjih je verjetno krojačeva družina bivala, pa tudi delavci in verjetno služinčad, saj je bila hiša precej ogromna in je potrebovala veliko rok za vzdrževanje. Med vojno je je bila stavba nacionalizirana, kasneje denacionalizirana, razkrojila se je na več samostojnih stanovanj, v trenutnih prostorih so se nahajale tudi pisarne od Ilirije, kasneje pa je bilo stanovanje prodano – deloma prenovljeno s cenenimi materiali, kot naprimer plastična okna, neki ruski odvetnici, pod pretvezo, da je to staromeščansko stanovanje. Tudi ona ga je deloma prenovila z nekakšnimi instantnimi rešitvami. Originalni stropi so bili zakriti pod suhomontažnim, katerega stotina nosilcev ni dosti prizanesla originalnemu ometu.

Potencial in dih časa sta se na srečo obdržala, takoj ko si pogledal preko 'knaufa'. Ob nakupu je torej bilo stanovanje dokaj čisto, stene so bile bele, tla so imela neke vrste lamelni parket, del tal je bil oblečen v ploščice. Ko sva se odločila za prenovo, sva želela, da se jo izvede celostno. Kar nekaj časa je bilo namenjeno iskanju navdiha in stila. Z arhitektko Sanjo Premrn smo zasnovali moderno opremljeno stanovanje, ki ima staromeščanske elemente, ki se dopoljujejo z minimalističnimi, a naravnimi kosi. Neoklasična fasada, secesijske note so bili prve točke za korelacijo stranovanja. Še večja povezanost s preteklostjo pa se je zgodila čisto po nesreči, ko se je v studiu popravljal del odstopljenega ometa za zadnjo steno. Pod njim se je po naključju pokazala stenska dekoracija, stara okoli 100 let, narejena s tehniko barvanja z valjčkom ali šablono. Pravzaprav sta bili vidni dve različni dekoraciji – pasovi s slovenskimi nageljni v zemeljskih odtenkih ter čezenj zeleno beli cvetovi, kasnejše, povojne dobe. V to dekoracijo se je na sredino stene zarisal krog in tako je nastalo sonce, okno, ki se povezuje s preteklostjo stavbe.

Sprva smo se odločili za prenovo stanovanjskega dela, studio pa naj bi na prenovo počakal še par let. Zaporedje dogodkov v družini pa je obrnilo načrte na glavo, studio se je pričel obnavljati kmalu za tem, ko se je stanovanje končalo. Razlog za to je bil gozd v lasti družine, ki se je pričel prodajati z namenom izgradje tretje razvojne osi. Čez gozd je bila projektirana cesta. Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu. Oče se s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej poseka in šele nato proda zemljišče. Lansko poletje se je tako začel projekt sečnje gozda, kar je za sabo prineslo tudi vprašanja, kako se les shrani in kam. Pričeli smo z raziskovanjem področja sečnje in gozdarjenja, s keterim nismo imeli nikakršnih izkušenj. Prebirali smo članke, knjige, se pogovarjali s strokovnjaki, mizarji, arhitekti, izvajalci sečnje in žagami. Na koncu smo veliko pomoči pridobili od mizarja Mateja Likarja, ki nam je pomagal pri izračunu količin. Velika zahvala gre tudi vodji Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki nam je prijazno razložil, da ne moremo obdržati vseh smrek, ker začnejo v našem podnebju propadati po letu dni. Obdržali smo le toliko smrekovega lesa, kot ga je bilo potrebno za prenovo studia, ter okoli 20 m3 lepših hrastov. Vse hlode smo nažagali na plohe in deske. Hrast se sedaj počasi suši v vinogradu na Trški Gori, smreka pa se je preoblikovala v pohištvo studia.

Prenova studia se je pričela 18. februarja in končala 31. maja na večer, tik pred otvoritvijo razstave. Želeli smo, da studio zadosti naslednjim kriterijem:

- pohištvo je izdelano iz domače smreke,

- ima visok, originalen strop višine 4.2m,

- je svetel,

- ima razstavni in delovni del,

- stene ima oblečene v glino, vsi ostali dodatki so narejeni iz tajnostnih in naravnih materialov,

- vsebuje minimalno količino plastike.

Sodelovali smo tudi z Gnezdom, centrom sonaravne gradnje, kjer smo pridobili večino materialov za stene in strop. Stene so bile pobrušene, odstranjeni so bili vsi prejšnji sloji premazov. Nanesel se je apneni omet, ki je narejen iz skoraj identičnih materialov, kot so narejeni originalni stari apneni ometi. Omet je pobarvan s glineno peščeno barvo Nativa, ki je nastala v sodelovanju podjetja Jub in Gnezda. Glineni barvi se je dodal kremenčev pesek iz podjetja v Prekmurju za poudarek teksture. Suhomontažni strop se je odstranil. Odstranil se je tudi preveč poškodovani originalen strop, ki je bil pripet na trstiko in lesene letve. Pripeta je bila nova trstika, nanjo pa se je nanesel 1.5cm debel sloj glinenega oz. ilovnatega ometa olivno zelene barve. Razsvetljava je bila zasnovana s pomočjo podjetja Forma svetila.

Nastal je svetel, topel in zračen prostor, popolnoma obdan z naravnimi materiali, na katerega smo ponosni in za katerega smo hvaležni.

TLORIS stanovanje + studio

Arhitektura: Sanja Premrn

Fotografija: Miha Bratina

#100DAYSOFBETTERME • TI LAHKO 100 DNI SPREMENI ŽIVLJENJE? 9 Aug 2019 12:52 AM (6 years ago)

Povej, kaj storiš, ko se počutiš ujeto nekje vmes, mimo tebe pa teče življenje? Ko spoznaš, da nisi več TI, nisi pa povsem prepričan/a, kako se spet ujeti, prijeti za roko in iti z nasmehom življenju naproti? S takšnimi in drugačnimi težavami, preprekami, zastoji, izzivi, malodušjem ali monotonostjo se verjetno kdaj srečamo prav vsi, in čeprav si je težko priznati, da nismo vedno stoodstotno okej, so kdaj dovolj tudi najmanjše reči. Objem. Besede. Ali tišina. Svinčnik in papir. Klepet. Pet minut za umiriti nemirno srce in brneče misli, vdihniti vase pogum in veselje.

In potem je tu Vida, ki je sredi daljega obdobja podobnih občutkov odločila, da obrne kompas v svojo smer in se loti prav (p)osebnega projekta. Kreativno, kot oblikovalka zna. Z občutkom, ki seže dlje od lepih podob. Pogumno in tenkočutno se je svoj proces, ustvarjalni in tisti običajno bolj skrit, srčni, odločila deliti na Instagramu. Vesela sem, da je bila za to, da na njenih sto dni do boljše Vide delim tudi na Pepermintu. Verjamem, da bo navdihnil še koga. 💛

Zakaj si se lotila tega projekta? Kaj te je k temu spodbudilo?

Vrsto vzrokov in razlogov je, ki so se sestavili skupaj in me vodili k štartu projekta #100DaysofBetterMe. Poglavitna sta bila dva - želja po spremembi počutja na bolje in iskanje novega osebnega kreativnega izziva. Več tednov, morda celo mesecev pred začetkom sem se že zavedala, da moje razpoloženje ni najboljše, da se oddaljujem od stika s seboj, da so vse redkejši občutki zadovoljstva in motiviranosti in vse pogostejši tisti, ki vodijo k otožnosti, vdanosti, celo otopelosti. Poleg tega sem vse od izdaje knjige Naj ti povem svojo zgodbo pogrešala ustvarjanje za družbeno dobro. Ustvarjanje nečesa, za kar verjamem, da lahko nagovori in navdahne druge. Počasi sem se začela intenzivneje zavedati upadanja zagona in z odprtimi očmi pogledala na dejstvo, da ker to ni bila posledica sprememb iz okolice, mora biti veliko, če ne celo vse, v mojih rokah, da razpoloženje obrnem na bolje. Nekje globoko v sebi sem se zavedala, da se z majhnimi koraki začnejo velike spremembe in da se zadovoljstvo največkrat skriva v majhnih stvareh. Vizija v glavi se je zbistrila, hitro sem vedela, da bo to projekt, ki me bo premaknil naprej in k sebi nazaj.

Gre bolj za vajo iz kreativnosti in raziskovanje tvojega ustvarjalnega izraza ali za osebno rast, razmišljanja? Ali oboje?

Vsekakor oboje. Na eni strani je osebna rast skozi majhno dobro dejanje vsak dan, katere cilj je premik izven cone udobja in ustaljenih tirnic k boljši verziji sebe. Včasih je to aktivno dejanje, drugič “zgolj” premik v razmišljanju ali nov uvid v ustaljenih vzorcih. Potem je tu kreativnost - vsako dejanje opremim z ilustracijo ali kaligrafijo. Ker gre za eno dejanje in eno ilustracijo na dan, sem morala čas, ki ga namenim risanju krepko optimizirati. Hkrati sem imela od samega začetka projekta željo, da se premaknem iz cone udobja že ustaljenega stila in poskusim kaj novega. Sedaj si v povprečju vzamem od pol do ene ure na dan za ilustracijo in preizkušam vrsto novih stilov in pristopov. Ko si omejen s časom, je enostavneje sprejemati, da ni cilj perfekcija končnega rezultata, ampak sam proces ustvarjanja, odkrivanje novega.

Kakšna pravila, če tako rečem, si si zastavila?

Osnovna smernica projekta je vsak dan narediti eno dobro dejanje in ga opremiti z ilustracijo. Ob tem vsak dan, ponavadi v večernem času, odgovorim na tri vprašanja - 1. Kaj si naredila dobrega danes?, 2. Si se zaradi tega ti ali kdo drug počutil bolje?, 3. Je to prineslo kakšno novo spoznanje? Samo pisanje je del terapevtskega pristopa in s časom je postal še pomembnejši del, kot sem si predstavljala v štartu. Skozi pisanje v miru pogledam na dejanje, strnem misli in jih zaobjamem v pozitivni smeri. Vse skupaj potem objavim na Instagramu in delim z drugimi, nekaterimi naključnimi “mimoidočimi”, nekaterimi zdaj že rednimi bralci.

V objavah pišeš o raznolikih temah, ni te strah deliti tudi bolj osebnih razmišljanj. Se ti zdi, da to enostavno potrebujemo? Da Instagram niso samo lepe fotke, ampak je lahko platforma za nekaj več?

Moja velika želja od nekdaj je ustvarjati za družbeno dobro. Verjamem, da vsak v sebi nosi talente, veščine, znanje ali karakteristike, s katerimi lahko pozitivno vpliva na druge. Sama svoj doprinos trenutno vidim skozi ilustracije in iskrene zapise. Res je, mestoma odpiram zelo osebne teme, tudi nekatere, o katerih družba (še) ne govori dovolj pogosto in dovolj sproščeno. Tu bi predvsem izpostavila tematiko mentalnega zdravja. Ni vedno enostavno in prijetno biti transparenten in odprt za kritike drugih, pred katerimi tudi mene preplavi strah, a vsekakor se mi zdi, da je premagati ta strah in biti iskren, eden izmed načinov, da kot družba postanemo bolj odprti, povezani in prijazni ter sprejemajoči do sebe in drugih. Instagram je lahko poplava lepih fotografij in zrežirano srečnih utrinkov, a raje kot ujeti se v obsojanju ali primerjanju, se mi zdi ključno razviti kritično mišljenje in se vprašati, kam gre tvoja pot, česa si ti želiš videti in kaj deliti z drugimi. Svoj projekt sem se odločila objavljati na Instagramu, zato vsekakor verjamem, da je platforma za nekaj več. Zahvaljujoč vsem odzivom ljudi, ki sem jih tam prejela tekom tega projekta, sem še toliko bolj prepričana v to. Ko se ljudje iskreno odzovejo na moje objave na temo psihoterapije, občutka nevrednosti, trenuntkov žalovanja, delijo svoje misli in zgodbe - tako težke in žalostne kot pozitivne in navdihojče - takrat dobim navječjo potrditev za svoj projekt.

Ti bo kaj dolgčas, ko bo 100 dni mimo? Morda že razmišljaš o kakšnem podobnem izzivu?

V začetku se mi je ob misli na 100 dni zdelo, da sem si zastavila kar konkreten izziv. Danes, ko sem ravno objavila dejanje 82. dne, lahko brez pomisleka rečem, da mi je projekt spremenil življenje in že iščem načine, kako ga nadgraditi in deliti s čim več ljudmi. Če sem vse skupaj začela v zavedanju ali upanju, da so lahko majhni koraki ključni sprožilci sprememb na bolje in majhne stvari ključ do sreče, imam danes za to potrditev, ki jo želim deliti naprej in spodbuditi čim več ljudi, da ne ostajajo v coni udobja, sploh ko udobje postane poznano in poznano predstavlja slabo počutje. Želja je, da #100DaysofBetterMe postane knjiga, delovni zvezek. Želim si, da se čim več ljudi dnevno odloči biti boljša verzija sebe in na lastni koži spozna, da je sprememba na bolje lahko vsak dan le eno majhno dejanje stran.

BRUNCH FOR BUNCH • ISTRSKA KULINARIKA, UMETNOST IN GLASBA SREDI LJUBLJANE 4 Aug 2019 7:35 AM (6 years ago)

Sonce je že grelo ljubljanski asfalt, ko sem tisto zgodnje nedeljsko dopoldne hodila po eni od najlepših z drevesi obrčtanih ljubljanskih poti - ob Bleiweisovi mimo vil, galerij, ne-več-Gajotovega-vrta, muzeja, veleposlaništev, cvetličarne in Cankarja vse naprej do Trnovega bi lahko šla, na primer zaplavat na Kolezijo, če ne bi bil moj cilj ravno nekje vmes. Tako pa sem poskenirala hišne številke na Prešernovi in se ustavila pred vrati ene od tistih hiš v ulici, ki malo spominjajo na pariške, in med mrežo zvoncev s priimki pritisnila na tistega z na roke napisanim Pri Črtu. "Živjo, po stopnicah in na levo," sem zaslišala, odprla vrata in sledila navodilom, pritajeni glasbi, žvenketanju pribora in pogovoru, ki se je že odvijal za mizo za osem.

BRUNCH FOR BUNCH je pop-up koncept preizkušanja dobrot z Manžana nad Koprom, kamor ljubitelje dobre hrane z značilnim lokalnim podpisom že leta vabi Domačija Butul, od lanskega novembra pa lokacija na Prešernovi deluje kot nekakšna ljubljanska rezidenca. A Brunch for bunch ni rezerviran le za Ljubljano in Manžan, ampak z lahkoto postane svetovljanski izletnik, ki z okusi razvaja tudi na najbolj presenetljivih lokacijah, na primer na splavu sredi Soče, kovček okusov slovenske Istre pa je Črt z ekipo odprl tudi že v Amsterdamu in Berlinu, naslednja postaja pa bo, tako kaže, še bolj severni Oslo.

Po druženjih in pogovorih s prijatelji v stanovanju na Prešernovi se je počasi izoblikovala ideja o brunchih, nekakšnih cateringih za manjše družbe, ki bi jih lahko Črt in Anuša gostila pri sebi doma ali pa pravzaprav kjerkoli. Lansko jesen so se tako začeli prvi Brunch for bunch konci tedna. Druženja za manjše skupine ljudi (ki se med seboj poznajo ali pa tudi ne), ki lahko čarovnije z domačije Butul okušajo tudi več deset ali sto kilometrov stran od Manžana, zraven pa poslušajo glasbo (ki jo kdaj vrti DJ, kdaj pa iz zvočnikov odmeva Črtov izbor) in ogledajo razstavljena dela gostujočih ustvarjalcev.

Napisala sem čarovnije. In res, to so res prave male čarovnije, zapakirane v kozarčke, razstavljene na deske in krožnike in sklede. Brunch začnemo s polno obloženo mizo in ušesa komaj sledijo očem in Črtovim opisom jedi, ki si jih podajamo, lično zložene v barvno shemo poletnih vrtov. Na sredi na deski stoji četica vloženih dobrot Črtove mame, gospe Tatjane, mojstrice domačih marmelad in v kozarčke shranjenih drobnih sadežev ali plodov, ličino oljk, sušenih paradižnikov, zelišč in ja, tudi plevela z vrta, ki vložen v domačem oljčnem olju postane presenetljiv in okusen dodatek jedem na krožniku ali zgolj kosu sveže pečenega kruha. Nanj navdušeno hitimo mazati okusne marmelade, Anuša pa reže rezine sira s petimi zelišči, ki med okusi zastopa severni del Primorske. Od tam, s Starega sela pri Kobaridu, je bil namreč doma tudi Črtov nono.

Tudi sicer se zdi, da je tu vse povezano z družino in Črt jedi (ter hišna vina) večkrat pospremi z anekdoto iz domačega vinograda, nonine kuhinje ali Šri Lanke, s katero so prav tako povezani Butulovi. Medtem si podajamo krožnike in sklede, naložene z ohrovtovimi srčki, jajčevci, bučkami, cvetačo, pa še vsemi mesnimi in ribjimi jedmi, ki si jih nisem zapomnila ali zapisala v beležko. Sori, mesojedci! Čeprav za mizo sedi mešana družba, se kaj kmalu že pogovarjamo o vsem - o zanimivem konceptu, ki nas je na to nedeljsko dopoldne pripeljal za isto mizo, o tem, kaj počnemo, ko ni vikend, o glasbi, ki nas spremlja iz zvočnikov, o stari lončeni peči v kotu in vinskih etiketah, ki jih pravkar fotkam in nekega gospoda zanima, čemu (glede na to, da ni razumel, kako lahko ne jem mesa, mu tudi o blogu raje nisem razlagala).

Aja, vina. Butulova so zgodba zase, steklenice so butične, na Manžanu maceracije razumejo drugače. In, ko ob koncu s kozarci v rokah še malo posedimo ob mizi in na kavču, Črt pove: "Naša istrska hrana je tako intenzivna, da zraven sodijo prav takšna vina." In medtem ko skozi odprta okna sije sonce in muzika lebdi pod visokim stropom, se je zunaj Ljubljana šele dobro predramila, mi pa smo v dveh urah že odpotovali do Manžana, na Šri Lanko in še kam. Pop-up brunch, kar perfektno geslo za nedeljsko dopoldne malo drugače.

Črt Butul

Ps: Tale objava ni naročena in o hrani in vinu morda ne znam najbolje pisati, pa še fotke so ujete tako mimogrede, sem pa res uživala in takih finih reči enostavno ni fer skrivati zase. Priporočam. Nove termine in lokacije BFB najdete na IG & FB, rezervirate pa na spletni strani.

365 IZMIŠLJENIH SLOVENCEV NA INSTAGRAMU • VSAK DAN NOV OBRAZ, IME IN ZGODBA 1 Aug 2019 1:30 AM (6 years ago)

O lepih stvareh in kreativnih ljudeh = tisto, o čemer najraje pišem tule na Pepermintu. In hej, reči in ljudi, ki me navdušujejo in navdihujejo, kar ne zmanjka. V zadnjem obdobju sem zelo pozorna na način, na katerega nekateri posamezniki uporabljajo to sladko novodobno obsesijo, ki ji rečemo tudi Instagram. Drugače, ustvarjalno, povezovalno, z namenom. Med njimi je tudi Eva, ki jo blogerski domorodci morda poznate kot Evo Sardino, in je ena od prvih oseb, ki sem jih zaradi bloga spoznala tudi v živo. Eva je letošnje leto začela s prav posebnim projektom, s katerim ne izziva le svoje kreativnosti, domišljije in discipline, temveč tudi vse nas. SHAPES FACES NAMES je eden od tistih profilov na Instagramu, ki nasmejijo, dajo misliti, mrmrati v brk in hočeš-nočeš postanejo del tvojega dne. Več o njem pa naj pove kar Eva.

Kdo si in kaj počneš?

Sem Eva Zupan Horaček. V tazaresnem življenju delam kot oblikovalka, v virtualnem svetu pa svoje vsakodnevne frustracije in opažanja o ljudeh prelivam v Instagram profil z imenom Shapes Faces Names. Zadala sem si cilj, da na tem profilu v letu 2019 vsak dan opišem zgodbo enega izmišljenega tipičnega Slovenca - slehernika z vsakdanjimi tegobami in pripetljaji. Izmenično opisujem moške in ženske, vsak ima svoje ime in sliko obraza, sestavljenega iz lesenih kock.

Zvezdan, Nada, Boris, Alja, Marjan in Sandra.

Kje si prvič videla te kocke, si jih poznala že prej? Jih lahko malo opišeš za vse, ki jih morda ne poznajo? Kaj je njihov namen in kako so zasnovane kocke?

Že nekaj let nazaj sem si za božič kupila set kock z imenom FaceMaker, ki jih je zasnoval britanski oblikovalski duo Miller Goodman. Prvič sem jih opazila na Pinterestu in zdele so se mi nadvse lične in duhovite. Set sestavlja 25 lesenih kock, poslikanih z enostavnimi liki v rdeči, beli in črni barvi. Cilj igre je zložiti kocke v kvadrat 5x5 na način, da oblike na vrhnjih stranicah skupaj sestavljajo obraz. Možnosti variacij so skoraj neskončne.

Kolikor vem, se FaceMaker pri nas v trgovinah na žalost nikjer ne prodaja, možno ga je naročiti le prek spleta. Kar precej ljudi me je že kontaktiralo, ker so si sami zaželeli kock in so napačno domnevali, da se jih da pri meni kupiti … Me pa iskreno veseli, da moj profil spremljajo in podpirajo tudi sami avtorji kock. Zelo bi bila vesela, če bi mi ob koncu leta uspelo pridobiti kak set in ga podariti v nagradni igri.

Povej, kako se je vse skupaj začelo? In kako si se odločila, da se lotiš tega projekta in ga z nami deliš na Instagramu?

Malo pred novim letom sem v redkih trenutkih brezdelja kocke spet privlekla s police. Takrat mi je mož predlagal, da bi lahko vsak dan v prihajajočem letu sestavila en obraz in ga objavila na Instagramu. Izziv se mi je zdel odličen, a sem se že takoj odločila, da samo obraz ne more biti dovolj. Potreboval je še ime in kratko zgodbo. Najprej sem utopično nameravala pisati v angleščini. To je tudi razlog, zakaj profil še vedno nosi angleško ime. A mi je hitro postalo jasno, da bo vsakodnevno objavljanje kar velika obveza in da moram narediti vse, kar je v moji moči, da si delo olajšam. Pisati v maternem jeziku je zame seveda lažje in hitrejše. Predvsem pa se mi zdi, da lahko karakterjem z izbiro sloga, slenga, besed in dobesednih navedkov dodam še dodatno dimenzijo. Vse to bi bilo v tujem jeziku mnogo težje - predstavljajte si gajstnice v angleščini ...

Izidor, Polona, Svit, Petra, Urban in Maja.

Kaj se ti utrne najprej: karakter ali podoba?

Na začetku sem iz same navdušenosti na zalogo zložila na desetine obrazov, jih poslikala in jim potem vsakodnevno dodajala besedilo. A sčasoma se je izkazalo, da delam hitreje, če prvo napišem zgodbo. Ker je prav zgodba tista, ki po mojem mnenju nosi levji delež karakterja in ji zato posvečam vedno več pozornosti. Pa tudi v zlaganju kock sem se tako izurila, da zdaj že skoraj na pamet poznam razporeditev naslikanih oblik po ploskvah in si lahko vnaprej zamislim, kakšen obraz si želim sestaviti. Trudim se namreč, da sta zgodba in podoba kar se da skladni.

Zgodbe tvojih junakov so hecne, morda prav zato, ker so tudi nadvse resnične - kaj hitro lahko v opisih prepoznamo koga iz naše okolice. Kako se jih domisliš? Črpaš iz vsakdanjega življenja, te kdaj že kdo na kaj opozori in predlaga nov karakter?

Že od nekdaj sem se zabavala ob opazovanju naših navad in interakcij ter prepoznavanju hecnih, a tako vsakdanjih vedenjskih vzorcev. Kako na primer sosed vsako nedeljo na dvorišču zre pod pokrov avtomobila, kako ljudje ploskajo ob pristanku letala ali kako je obvezno treba še enega spit preden gremo. Odkar sem začela z objavljanjem, pa sem na takšne in drugačen tipične situacije še toliko bolj pozorna. Včasih je dovolj že pikra pripomba nekoga na pošti ali hecen pogovor na kavi in že beležim ideje v telefon. V premnogih karakterjih se najdem tudi sama, pobrskati je treba le po spominih. Pogosto v osebe na profilu prelijem kakšno svojo neprijetno izkušnjo iz vsakdanjega življenja in se tako zventiliram. Prav tako veliko idej dobim od znancev in prijateljev. Novi predlogi so vedno dobrodošli - od kogar koli! Do konca leta je še dolga pot ...

Anika, Igor, Darja, Damjan, Silva in Anže.

Si se kdaj že znašla v zagati, v kreativni blokadi?

Malo pred koncem lanskega leta so se spremenila razmere v moji službi. Potrebovala sem nove kreativne izzive in prav to je verjetno razlog, da sem v prvih mesecih svoj nov hobi vzela zelo resno. Potem se seveda zgodi življenje - slabi dnevi, druženja pa dopust in pomanjkanje časa. Takrat normalno nastopi kriza. Hitro sem ugotovila, da je fino imeti nekaj idej na zalogi. Tako v zapiskih na telefonu vedno hranim nekaj slik obrazov in osnutke za vsaj 20 novih karakterjev, ki jih sproti dopolnjujem. Do danes mi je še vsak dan nekako uspelo. Zamudila sem le enkrat, ko je Instagram doživel mrk, tako da sem lahko šele naslednje jutro poravnala dolg. Blizu sem bila tudi na obletnici mature, ko sem ob tretjem špricerju komaj spravila skupaj zgodbo ob pol polnoči. Sicer večinoma objavljam okrog devetih zvečer, ko otrok že spi in so vsaj načeloma izpolnjeni vsi pogoji, da imam vsaj pol ure miru.

Kakšni so odzivi ljudi in sledilcev na IG?

Odzivi so super in so zame velika spodbuda za naprej. Hvaležna sem vsem sledilcem. Večina projekt spremlja prek Instagrama, malo manj prek Facebooka in Twitterja. Najbolj me veseli, da ljudje s svojimi komentarji pomagajo graditi karakterje še naprej, skupaj se smejimo in razvijamo zgodbe z iskrivmi domislicami. Zelo dober je tudi odziv pri glasovanju za ime meseca. Z zmagovalcem vsak mesec namreč opravim še “intervju”, kar pomeni, da zgodbo karakterja razširim in vse skupaj postavim na enostranski pdf, ki je v obliki nekakšne priloge potem dosegljiv prek povezave v profilu. Tudi tu se je že razvila zgodba v zgodbi - vsi intervjuji so pravzaprav ne-intervjuji, saj se izbranci vprašanjem pogosto izmikajo, se ne želijo osebno izpostavljati (kako slovensko!) ali preprosto niso dosegljivi. Na ta način ni nikoli dolgčas, treba je namreč neprestano razmišljati, kako je mogoče zgodbo podati na drugačen - izviren način. Tako smo imeli že dramska besedila, sonete, izjave za javnost, ljubezenske izpovedi ... Pri pisanju ne-intervjujev mi pogosto pomaga sodelavec, saj ideje včasih dobijo tisti pravi naboj šele v dialogu.

Lojze, Katja, Bogdan, Irena, Stane in Danica.

Kaj tebi osebno daje ta projektič? Že razmišljaš kaj, kaj se bo zgodilo, ko bo leto mimo?

Zdi se mi, da zaradi svojega projekta naokrog hodim z večjo pozornostjo in odprtostjo do človeških zgodb. Vsi živimo v svojih socialnih mehurčkih podobnomislečih, zato menim, da vsakodnevno vživljanje v sošolce, sodelavce, sosede in mimoidoče - tudi če so nadležni in zoprni - ponuja priložnost za refleksijo in razmislek o lastnem obnašanju ter krepi empatijo. Po drugi strani pa mi profil omogoča, da na humoren način obelodanim katero od lastnih pomanjkljivosti, predelam kakšno krivico ali slabo izkušnjo z ljudmi. Instagram postaja prenasičen z osladnimi citati, lepimi obrazi in kloniranimi trenutki generične sreče. Objavljanje zgodb o filanih paprikah, balkonskih rožah in številkah teleteksta sicer ni zelo “in” je pa zato toliko bolj pristno in zabavno.

Ker sem z objavami komaj pred kratkim prilezla čez polovico, še nimam zelo jasnih načrtov za zaključek. Če mi dejansko uspe priti do številke 365, bi si želela vse skupaj spraviti v zbirko, morda knjigo ali razstavo. Ampak najprej je treba opraviti delo do konca!

Imaš svoj najljubši karakter? Ali pa trio, če se že ne moreš odločiti? :)

Super se mi zdi Anže, ki kot pravi Slovenec, kar poka od ponosa, ko svojega sina prvič postavi na smuči. Pa davčna tečnoba Ksenja (kdo je še ni srečal?) in seveda neulovljivi surfaški polbog Gal.

IDEJA ZA OBISK V ZAGREBU • TRGOVINA Z IZLOŽBO, KI SE NENEHNO SPREMINJA 25 Jul 2019 1:40 AM (6 years ago)

Oh, ta Zagreb. Tako blizu in tako daleč, tako domač(en) in tako drugačen. Prvič sem ga obiskala šele pred nekaj (natančneje osmimi) leti, od tedaj pa se vračam vsaj 1x na leto. Tam so razstave, ki jih pri nas ni, pa zanimivi lokalčki, pa tramvaji in koncerti. In Ikea. Moja najljubši ovinek je tisti, ko se po potki spustim s Kaptola mimo hiše z najlepšo, skoraj črno fasado in navzdol po Dežmanovem prolazu. Na kavo in tortico na vrt kavarne Velvet, mimo izložbe najlepše cvetličarne (najbrž bi mu bilo bolje reči floristični studio, saj je res nekaj posebnega) Šekoranja in obvezno še čez cesto k Ani.

Z LJUBEZNIJO, ANA

Anin studio/prodajalno sem na Pepermintu že predstavila. Ana Tevšić Nauković je grafična in industrijska oblikovalka, ki ustvarja na številnih področjih, njen studio pa je središče ali pa križišče vsega. Že tako je poseben prostor, tako lep in svež in poln čudovitih reči, izložbeno okno pa je sploh nekaj neobičajnega. Ana namreč že nekaj let dvakrat mesečno na veliko okno nariše novo ilustracijo.

NEKAJ, KAR JE ČISTO NJENO

Anin studio je pred kratkim obeležil peto obletnico. "To mi res veliko pomeni," pravi Ana. "Neizmerno vesela sem, da lahko to počnem, da je to moje vsakodnevno delo." Njen studio se je, tako kot tudi njeno delo in ime, pod katerim ga predstavlja, v teh letih spreminjal, razvijal, levil. Najbrž zato, meni, ker je tako zelo povezan z njo osebno. "Lahko bi rekla, da sem zrasla, vem, kaj mi je všeč in kaj dela. "Veliko bolj selektivna sem, ko izbiram projekte. V trenutku vem, ali pašemo skupaj." Spreminjal pa se je tudi slog njenega dela: od zelo raznolikega - do zelo minimalističnega - do najbolj "njenega". Zdaj sva povsem usklajena, doda.

Spremembe so bile vidne tudi v njenem logu, nenazadnje pa tudi v imenu. Najprej je bil –Love, Ana. Ta se je spremenil v monogram –L,A. Zdaj pa delo za naročnike in tisto za svojo blagovno znamko ločila. Prve projekte predstavlja pod imenom –L,A. design studio, njen bolj oseben pogled v zakulisje, vsakdanje utrinke in projekte pa lahko spremljamo pod All That's New, tudi na Instagramu.

In zdaj nazaj k poslikavam v izložbenem oknu njenega studia. Te so del strategije njene blagovne znamke. "Z mojim dragim prijateljem in oblikovalskim kolegom Dariem Devićem, ki stoji tudi za mojo vizualno identiteo in brandingom, sva sklenila, da bi bile ilustracije unikaten način komunikacije. "Želela sva predstaviti kreativnost, ki je ves čas prisotna v ozadju, v studiu in nastala je nekakšna izložba mojih idej," opisuje Ana, ki je tako izdelke, ki so naprodaj v trgovinici, prestavila iz izložbe v notranjost.

SKICIRKA, KI JE NA OGLED CELEMU MESTU

Raznolike ilustracije v dobro voljo spravljajo številne Zagrebčane in naključne mimoidoče. Kdaj se kdo ustavi v trgovinici in jim pove, da jim je ilustracija polepšala dan. Ana izložbo na novo poslika vsaka dva tedna, izjema so le poletni meseci, ko ilustracija na oknu vztraja po cel mesec. Koliko se jih je v minulih letih že zamenjalo, Ana ne šteje več, ji je pa neskočno všeč, da lahko to počne - ko se približuje dan, ko mora na novo poslikati izložbo, idej kar ne zmanjka. "So kot moja osebna skicirka, a vsem na očeh, v izložbi studia," pravi. Nedavno je v proces izbire naslednje ilustracije vključila tudi svoje sledilce na Instagramu in bila navdušena nad idejami.

NAJLJUBŠA? TISTA, KI JO JE PORISALA HČERKA

In katera je njena najljubša izložba do zdaj? Zagotovo ilustracija, ki jo je poimenovala Z glavo v oblakih / Head In The Clouds, ki jo je malce nenadejano ustvarila v sodelovanju s hčerko. "Medtem ko sem slikala na okno, me je v studiu obiskala družina. Ko se je mož s sinkom sprehajal po trgovini, je najina mala punčka stopila k meni in mi povedala, da po njenem mnenju v moji ilustraciji manjka trava." Ana je hčerko spodbudila, da ji pokaže kar sama, in res je prijela za čopič in začela slikati na okno. "Najbrž mi ni treba poudarjati, da sva bila nadvse ponosna, saj se je dela lotila s takšno lahkoto ... bil je zares čudovit moment, ki ga ne bom nikoli pozabila, saj me je spomnil tudi na to, da je kreativnost moja služba."

Anin studio, prodajalno in najlepšo izložbo v mestu lahko najdete na Dežmanovem prolazu 4 v Zagrebu.

POZNAŠ TA INSTAGRAM PROFIL? OČARAL TE BO Z ILUSTRIRANO POEZIJO. 20 Jun 2019 1:37 AM (6 years ago)

Pesem. Kdaj le nekaj besed, kdaj nekaj natipkanih strani. Verz, ki te spremlja še dolgo. Misel, ki se vtetovira vate. V nekaj črk skrije vse, kar čutiš. Hočeš. Iščeš. Občuduješ. Imaš rad. Ali vse z nasprotnega pola čustev.

Vsi ne povemo tega z besedami. Morda raje z glasbo. Risbo. Fotografijo. Ali pa smo kar tiho. No, Eva Kosec je za svoj način izražanja izbrala prav poezijo. To pa s pomočjo prijateljice, ilustratorke Maje Rigler, prepletla z ilustracijami, ki zdaj skupaj domujejo na Instagramu, na profilu Ran by the pen.

S PISANJEM UMIRI VEDNO KAOTIČNE MISLI

Vedno zamišljena in z mislimi tam nekje med oblaki - je stavek, s katerim bi Evo verjetno opisali njeni bližnji, sama pa bi se opisala kot "skoraj 29-letna Ljubljančanka, katere velik del srca pripada Torontu, ki točno ve kaj hoče, se na poti do tja kdaj malce izgubi, ampak na koncu vedno najde pravo pot nazaj k uresničevanju svojih ciljev."

Da ji je pisanje blizu, je prvič spoznala v drugem letniku srednje šole, ko se je znašla za tipkovnico in ugotovila, da se v pisanju najde in je z njim našla način, s katerim lahko "malce uredi svoje vedno kaotične misli". Svoje zapise se je odločila deliti s svetom in pred desetletjem svoj blog Eve's breeze odprla javnosti. Blog ta hip miruje, a se Eva k njemu namerava še vrniti.

VČASIH EN STAVEK PONUDI VES SMISEL

Čeprav je pisala že dolgo in vedno veliko brala, jo je poezija zares začarala lansko poletje med bivanjem v Torontu. "Iskreno povedano sem se v poezijo zaljubila in v njej našla nekatere odgovore, ki sem jih iskala že dolgo," pravi Eva. "Navdušilo me je predvsem to, kako ti lahko včasih en sam stavek ponudi ves smisel in da občutek, da nisi sam."

Odločila se je, da se tudi sama preizkusi v pisanju poezije. "Prvo sem spesnila v parku blizu mojega takratnega stanovanja v Torontu med ležanjem na žgočem soncu, si jo zapisala v telefon, potem pa odšla v knjigarno, kupila prvi zvezek za pisanje poezije, ki me od takrat naprej spremlja kamorkoli grem. Vanj si zapišem vsako misel in ko začutim, te misli spravim v pesem. Teh nedokončanih misli je še polno, a kot pri vsaki stvari, je treba najti pravi čas za zaključek, to pa pride čisto nenapovedano."

POEZIJA + ILUSTRACIJA

Ko se je decembra lani Eva vrnila v Slovenijo, si je zaželela svoje stvaritve deliti z drugimi. Na Instagramu. "Tega si nisem predstavljala drugače kot v družbi ilustracije. Za sodelovanje je prosila prijateljico in nekdanjo boksarsko partnerko Majo Rigler, katere slog ji je bil noro všeč. "Poleg njenega stila mi je všeč tudi to, da ima super ideje za upodobitev besedila, ki ji ga pošljem in ji z veseljem puščam proste roke pri ustvarjanju. Vedno znova me preseneti."

NAVDIH Z VSAKIM KLIKOM

Navdih za pisanje za Evo pride od vsepovsod. "Od krajev, ki jih obiščem, do ljudi, s katerimi preživljam čas, definitivno pa največ navdiha za pisanje pride v bolj težkih trenutkih, ko se spomnim na pretekle situacije in spomine. Pisati o teh, jih spraviti v končno obliko in jih na koncu poslati v svet, mi pomaga in je zame precej zdravilno," opisuje Eva, ki rada prebira tudi druge avtorje, ki jo navdihujejo.

"Moj najljubši je Rudy Francisco (njegova Love poem me je pravzaprav 'vrgla' v vode poezije), Mayo Angelou vedno z veseljem prebiram, ogromno drugih, veliko pa je tudi Instagram poetov, ki jih spremljam in ki me navdihujejo z vsakim klikom."

Eva si želi, da bi tudi njene pesemi komu pomagale, mu dale vedeti, da ni sam. Ali pa mu samo polepšale dan, v nežni kombinaciji z Majinimi ilustracijami. Zase pa upa, da se nikoli ne ustavi in se še večkrat loti nepoznanega.

ALEXANDER • MARIBORSKI BISTRO V NEKDANJI PRODAJALNI ČEVLJEV 15 Jun 2019 11:14 PM (6 years ago)

Hej, gremo v Maribor? Pred kratkim se je vse živahnejši ponudbi tega mesta pridružil nov bistro. Imenuje se Alexander, do njega pa se lahko sprehodite čez Glavni trg, kjer domuje v nekdanji prodajalni čevljev. Kako všeč mi je, ko kak (pozabljen) prostor na novo zaživi in le malce zasuka svojo scenarij, spoštljivo pa ohranja delčke pretekle zgodbe.

Tako je tudi pri Alexandru, nad katerim z idejno zasnovo, oblikovanjem interierja in kreacijo jedi bdita Ana Flisar in njen mož. Ljubitelja kulinarike, dobre kave in vsega lepega sta želela ustvariti bistro, ki združuje vse troje. Zamislila sta si lokal, ki bo v prijetnem ambientu ponujal bistrojsko ponudbo zdravih zajtrkov, trendi skled / bowls, burgerjev, hladno stiskanih sokov, kavo mikropražarn in craft piva.

Prenove sta se lotila s spoštovanjem do pestre zgodovine prostora in pri tem številne elemente ohranila. Na tleh sta tako ohranila del starega marmorja, vanj vkomponirala oljen hrastov parket, na nekaterih mestih pa za dodaten zanimiv detajl položila medeninaste paličice. Prostor zaznamujejo tudi oboki in pa steber sredi lokala, ki sta ga prav tako ohranila.

"Pomembno nama je bilo, da je lokal topel, prijazen. Da se v njem vsi ljudje počutijo res doma," pravi Ana. Toplino prostoru dajejo tudi naravni materiali, še posebej že omenjen masivni hrastov oljen les, ki sta ga uporabila tudi pri izdelavi miz, točilnega pulta, polic in sedišč v ložah. "Čeprav je material zelo občutljiv, se nama je zdel vreden tveganja."

Presenetljiv element interierja je tudi črna strešna kritina, ki sta jo uporabila ob šanku in ki prostoru daje strukturo. "Ker so stropovi v prostoru precej nizki, hkrati pa omejeni z oboki, sva stene ohranila snežno bele. Tako prostor ostaja svetel in svež," opisuje lastnica in kreativna vodja Alexandra. Za dodatno razgibanost so raje poskrbeli z neobičajnimi lestenci, ki so samo iz enega električnega izhoda razporejeni po celem lokalu. Zanimivost - samo za inštalacijo luči so potrebovali dober teden celodnevnega dela.

Prav posebna zgodba in projekt pa so stoli. Stare stole, med njimi so tudi Kraljevi, sta Ana in njen mož začela zbirati že pred leti, nekatere sta dobila, druge pa kupila po vsej Sloveniji. "Prav vsi stoli v lokalu so reciklirani - prebrušeni, naoljeni, prebarvani. Šolskim stolom sva vdahnila novo življenje tako, da sva jih očistila, prav tako pobrusila in naoljila ter preoblekla v pisan žamet."

Ker jemo tudi z očmi, in ker vpliva Instagrama v letu 2019 pač ne gre zanemariti, sta veliko pozornosti namenila tudi mizam, tako v lokalu kot tistim zunanjim. Polepšala sta jih z mozaikom (idejo sta našla na Pinterestu) in tako ustvarila fotogenično podlago za fotografiranje krožnikov in jedi. Lokal zaključujeta dve živi in živahni zeleni steni. Trenutno so na njih zelišča in gozdne jagode, pozneje jih bodo zamenjale rastline, primerne in značilne za posamezen letni čas.

Ob obisku Alexandra boste morda opazili, da v njem ni nobenih reklamnih materialov. Tudi ponudba pa je karseda lokalna in domača. "Vsako jutro na primer hladno stiskamo sveže 100% sokove brez dodanega sladkorja, tudi naša kava je pražena po dogovoru z lokalnim mikropražarjem. Vinska karta je lokalna, ponudba hrane pa lahkotna bistrojska - za zajtrk ponujamo pisane odprte toaste, za kosila in večerje pa zdrave bowle in naše kultne burgerje," zaključi Ana.

BISTRO ALEXANDER

Glavni trg 11 • Maribor

Instagram • FB

Fotografije: Sami Rahim & Alexander IG

POČITNIŠKE HIŠICE OB KOLPI Z NOVO, PISANO PODOBO 24 Apr 2019 4:28 AM (6 years ago)

Radi rečemo, da je Slovenija dežela cerkva, pa gradov, vasi, gozdov in jezerc - vse bolj pa je tudi dežela glampingov. Odpirajo se nova in nova letovišča, ki vsako po svoje sledijo konceptu udobnih počitnic v objemu narave. Da izstopajo - arhitekturno ali izkustveno - nosijo raznolike zgodbe, vabijo s posebnimi doživetji in ponudbo. Eno od prvih glamping letovišč pri nas stoji ob reki Kolpi. Na pogled preprostim počitniškim hišicam, obkroženim z drevesnimi krošnjami, so pred novo sezono - letos že drugič - nove pisane srajčice ukrojili izbrani slovenski in hrvaški ustvarjalci.

POČITNIŠKE HIŠKE OB KOLPI Z NAJLEPŠIMI FASADAMI

Eko resort Big Berry Kolpa v okviru projekta Big Berry Art Colony k prav posebnemu izzivu povabi skupino ustvarjalcev. Prvotno naj bi bili to ulični umetniki, streetartisti, so je pa v njihovi koloniji zbrala že pestra druščina kreativcev. V preteklih tednih jih je tam ustvarjalo devet, s še nekaj dodatnimi pomočniki iz Hrvaške, Srbije in Slovenije.

In kdo je poskrbel za letošnjo, še čisto svežo podobo hišk ob Kolpi? Teja Ideja, Tea Jurišić (Kvar Illustrations), Taja Sever (Kukamkuro), Nastja Mežek, Monika Lang, Meta Wraber, Marko Rop, Dejan Kralj in Anja Polh.

BARVE, ČOPIČI, VAJČKI ... PA PRIGODE IN NEZGODE

Hišice so barvali z akrilnimi barvami, čopiči in valjčki. Kot pravi ilustratorka in čarodejka črk Anja Polh, se jim je med delom pripetilo polno prigod in nezgod "z neprijaznim dežjem, saboterskim maskrinim trakom in blatnim terenom," so se pa med ustvarjalnem imeli zelo fino. Na stenah hišk so nastali raznoliki murali - tako po motiviki kot barvno. Meta Wraber je na primer v svojem muralu združila svoj stil, "svoje kolažne ideje z vtisom, ki mi ga je nekoč pustila Kolpa - počitnice, zabava, sonce."

Posebna ideja muralov pa je, da jih morda naslednje leto prestavijo v katerega od preostalih Big Berry resortov izven Slovenije. Kako so nastajali, pa si lahko ogledate v fotografijah s Kolpe.

Foto: João Sousa + Meta Wraber

PRI ANJI • SKANDINAVSKI BOHO RASTLINJAK 14 Apr 2019 2:16 AM (6 years ago)

Tok, tok, je kdo doma? Danes gremo na virtualni obisk k Anji Gorjup, punci, ki jo poznamo po čudovitih fotkah in izdelanem slogu. Modnem in tistem pri opremljanju doma. Je kreativka, polna zanimivih idej. Med drugim je soustanoviteljica znamke ročno izdelanega nakita Bonjour umetninice in organizatorka in dekoraterka krasnih zabav in boho porok pri Vintič Tetkah.

IDEJA: SVETLO STANOVANJE V SKANDINAVSKEM SLOGU

Če Anjo spremljate na Instagramu, potem so vam nekateri kotički njenega novomeškega stanovanja morda že poznani. Čeprav je danes opremljeno v sodobnem slogu, ki smo ga vajeni s krasnih podob stanovanj na Pinterestu, je bilo stanovanje, preden se je je vanj zagledala Anja, v precej slabem stanju. "Oprema je bila stara in razpadajoča, vendar sta mi veliko pomenila lokacija in balkon," se spominja. Popolna prenova pa ji je ustrezala, saj je lahko tako stanovanje oblikovala po svojih željah. Ker ima stanovanje manjšo kvadraturo, pa je morala precej dobro premisliti, kje bo kaj, in izkoristiti vsak kotiček.

O nekdaj je imela izdelano osnovno idejo o tem, kako bo videti njen domek. Svetlo stanovanje v nevtralnih barvah in opremljeno v skandinavskem slogu. Vse se je začelo s kuhinjo, ki je majcena, zato so jo izdelali po meri. Je nevtralnih barv, pogled pa pritegnejo police, ki so bile Anji od vedno všeč. "Na njih pa naloženih veliko luštnih skledic, dozic … veliko luštnih prčkarij."

KO ČRNO-BELE ČRTE ZAMENJA BOHO PRIDIH

Tudi ostalo pohištvo je kupila v nevtralnejših tonih, v beli barvi in orehovem lesu. Sprva je več poudarka pri dodatkih dajala črno-belim detajlom, kot pravi, je bila kar malce obsedena s črtami. "Sčasoma pa se je ljubezen do črno-belih detajlov spremenila v ljubezen do naravnih materialov in tekstur … tako sem k čistemu skandinavskemu stilu prilila še malo boho pridiha," opisuje. Tako bi danes stanovanje opisala kot nekakšen skandinavski boho rastlinjak. Rastlinjak zato, ker si stanovanja ne deli le s fantom, ampak tudi z nemalo rastlinami.

PO NAVDIH NA PINTEREST & INSTAGRAM

Pri opremljanju ji je bil v velik navdih Pinterest, kjer je začela zbirati ideje, še preden je sploh razmišljala o svojem stanovanju. V zadnjem času veliko navdiha najde tudi na Instagramu. Tule je seznam nekaterih profilov, ki jih najraje spremlja: @K7909, @hej.mia, @vila_malina, @Sisi, @hudalukna, @aljaskrt, @anneeeck, @myscandinavianhome, @lena_living, @rebfre, @domsli22 ... Večino pohištva je nakupila v Ikei, po dodatke pa se rada odpravi v številne prodajalne, na primer v H&M Home, Gud Shop, Zara Home, Jysk, Ikeo - v različne spletne trgovine s skandinavskim slogom in manjše prodajalne z luštnimi stvarmi.

Njen najljubši kos je kovinska Ikeina komoda s predalčki sprutt, ki je ne izdelujejo več. "Rada jo imam ne le zato, ker mi jo je za vselitveno darilo podarila sestra, ampak tudi zato, ker je drugačna, posebna, ker ima 9 majhnih predalčkov za vso kramo, ki jo imam rada." Zelo rada pa ima tudi njen zeleni zen kotiček z lanternami. "Včasih ne vem, ali so lučke super romantične, ali sem že skoraj kot na britofu, ampak meni so všeč," se pošali.

KOŠČEK SVETA, KI JE ČISTVO TVOJ

Saj to je tudi najbolj pomembno pri domu - da je všeč tistemu, ki v njem prebiva. Anji dom predstavlja predvsem toplo zavetje, kjer si lahko čisto tak, kot si želiš biti. "Lep občutek je, ko veš, da je en košček sveta čisto tvoj," pravi kreativka, ki je vedno uživala, ko je bila doma, tudi če je bila sama. "Meni je v mojem stanovanju vedno lepo. Seveda grem zelo rada naokog, ampak najlepše se je vrniti domov, kjer je vse po tvoje, v svoj mehurček."

In še novička, Anja se kmalu seli v večje stanovanje v istem bloku, zato se lahko že veselimo njenega procesa opremljanja in novih idej.

NOVO MESTO • PRENOVLJENO STANOVANJE V STAREM MESTNEM JEDRU 9 Mar 2019 11:14 PM (6 years ago)

V Novem mestu, v spomeniško zaščiteni stavbi v neposredni bližini Glavnega trga, je arhitekturni studio Arhein prenovil staro meščansko stanovanje. Želja lastnikov, ki sicer živita v Londonu, je bila ohraniti dušo prostora in s prenovo doseči čim mehkejši spoj starega z novim.

Najprej so osvežili ogrodje stanovanja: s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto so zamenjali okna v stanovanju, zamenjati pa je bilo treba tudi večino strojnih in elektro inštalacij. Obstoječi parket so ohranili, dodali pa še en pas novega parketa ob tiku z novim keramičnim tlakom v kuhinju in predprostoru. Stari parket, ki daje poseben čar stanovanju, pa ni edini “zgodovinski” detajl, ki so ga ohranili. Takšni sta tudi opečnata stena v jedilnem kotu in spalnici, ki so se jo odločili ohraniti in jo obnoviti.

Arhitektki Sanja Zvonković in Erika Šinkovec sta bili postavljeni pred izziv, kako na 50 kvadratnih metrov površine smiselno razvrstiti, zagraditi ali odpreti prostore bivanja - spalnico, kuhinjo, jedilnico, dnevni kotiček in predsobo. Ohranili sta obstoječe gabarite spalnice, ki je s prenovo postala bolje izkoriščena. Preostali del stanovanja so odprli z rušenjem obstoječih nenosilnih sten in s pametno zasnovo notranje opreme je arhitektkama uspelo vanj umestiti vse, kar sta naročnika želela.

V kopalnico so namesto kopalne kadi umestili walk-in prho, manjšo omarico z umivalnikom pa nadomestili v večjo. Pomemben premik je doživela kuhinja. Na mestu, kjer je ta stala včasih, je zdaj utility s pralnim strojem. Lončeno peč, ki je stanovanje grela nekdaj, so odstranili, saj je zavzemala preveč dragocenega prostora.

Stare pohištvene elemente so nadomestili z notranjo opremo, ki je izdelana po meri in stanovanju tako dodali pridih sodobnosti. Kljub temu pa sta arhitektki pazili, da končni izgled ni preveč sterilen. V stanovanju prevladujejo nevtralni toni, bela in siva v kombinaciji z lesom. Prostore sta dodatno popestrili z izborom svetil, od visečih do fiksnih in vgradnih v predsobi in jedilnici.

V predsobo sta, da bi zagotovili kar največ svetlobe, umestili matirana steklena vrata. Predprostor je tako maksimalno izkoriščen z omaramo do stropa in tudi visečimi elementi pri prehodu v kuhinjo, dodatno pa ga poveča tudi ogledalo, nameščeno na kuhinjsko omaro. V kopalnici in kuhinji so se odločili za armature in dodatke v črni barvi, pulti pa dajejo vtis marmorja.

Ime projekta: STANOVANJE SITULA

Investitor: ZASEBNI

Fotograf: Katja Avbar

Lokacija: Novo mesto

Leto načrtovanja: 2018

Leto izvedbe: 2018

Površina: 50 m2

Idejna zasnova, projekt za izvedbo: ARHEIN (avtorici: Sanja Zvonković in Erika Šinkovec)

TALISIČJE ZVERINICE IZ REZIJE • LUTKOVNA PREDSTAVA, KI JO BOMO GLEDALI TUDI ODRASLI 9 Mar 2019 1:26 AM (6 years ago)

V zgradbo Lutkovnega gledališča Ljubljana pod Grajskim gričem sem hodila na moje najljubše študentsko delo v otroški knjigarnici, ki je bila hkrati tudi blagajna LGL (no, je še danes, ampak to ni več ista knjigarna), zato sem bila ves čas na tekočem s tem, katera predstava se postavlja, kdo v njej igra, kakšni so kostumi ali lutke, na katerem odru bo uprizorjena, katera je v tisti sezoni naaajvečja uspešnica (Bobek in barčica) in katera nasploh ultimativni bestseller (Žogica Marogica).

Delo v knjigarni sem zamenjala za delo v uredništvu spletnega medija in ena od mojih najljubših tem v sklopu kulture so bile prav lutkovne predstave, še več, moj čisto prvi intervju je bil prav z Ajdo iz LGL! Skratka, lutke imajo v mojem srcu prav poseben kotiček. In ko sem pred nekaj meseci na Instagramu (a se ne začne tako vsaka moja objava zadnje čase?) zagledala prikupno lisičko, sem od navdušenja kar zaploskala. Zverinice! Pa kako čarobne!

In premierno uprizoritev bodo Zverinice iz Rezije, s podnaslovom Talisičje, dočakale ravno nocoj na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Lutkovna predstava je posvečena stoti obletnici rojstva dr. Milka Matičetova, etnologa, ki je v Reziji, alpski dolini pod Kaninom, raziskoval in zbiral ljudske pripovedi ter jih leta 1973 tudi izdal v zbirki Zverinice iz Rezije. Ta je doživela številne radijske, lutkovne in tudi – te najbrž vsi poznamo, saj so bile del otroštva številnih – televizijske uprizoritve.

Kot so pred marčevskopremiero zapisali v LGL, je Matičetov veliko slovenskega ljudskega izročila zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih na Rezijanskem, priljubljeno gradivo za njihove zgodbe pa so bile prav živalske zgodbe in basni. Neko obdobje so bile v ospredju lisičje zgodbe. Zagotovo poznate najbrž najbolj ikonično med njimi – Tri botre lisičice. In prav od tod izhajajo tri lisičice iz najnovejše lutkovne predstave gledališča pod Ljubljanskim gradom.

"Naše tri lisičice si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe," so zapisali v LGL. Od živalskih pravljic iz Zverinic, teh je kar 61, so izbali najbolj "zvitorepne" in jih glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali poudarjene kot samostojne enote ter skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost, še pišejo.

Likovna podoba je delo Tine Dobrajc, lutkovna tehnologa sta Zoran Srdić in Iztok Bobić. Predstavo režira Maruša Kink, dramaturško jo je spletla Tjaša Bertoncelj, glasba je delo Kristijana Krajnčana, oblikovalec svetlobe pri predstavi pa je Jaka Varmuž. Igrajo Aja Kobe, Polonca Kores, Katja Povše in Miha Arh. Predstava je namenjena gledalcem od 3. leta starosti. Zgornje meje seveda ni. In jaz že komaj čakam!

Če vas te krasne fotografije Jake Varmuža niso očarale in prepričale, da se, morda po dolgih letih, spet odpravite na lutke, vas morda premami tale opis. "Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost – brez olepšav – tako, kot pač je. Takrat in zdaj. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja. Nad navidezno preprostimi živalskimi prigodami razgrinjajo vprašanja – kaj danes služi za prispodobo nenehne živalske lakote, lakomnosti in brezmejnega doseganja ciljev?"

ISABELLA LIVING • BUTIČNA APARTMAJA NA MARIBORSKI POŠTNI ULICI 17 Feb 2019 1:51 AM (6 years ago)

Ah, Maribor. Predolgo se že nisva srečala, ampak vedno, ko te obiščem, imaš kaj novega zame (in za Pepermint!). Skupaj smo bili že v Isabelli, pa v Salonu uporabnih umetnosti, v Fudu, se čudili stanovanju z kopalno kadjo tik ob postelji ... Tudi danes gremo nekam na obisk, peljem vas na ogled še ene zgodbe z Isabellinim imenom, ki obiskovalcem z vsega sveta omogoča, da mariborsko Poštno ulico odkrivajo skoraj tako kot domačini, saj lahko med raziskovanjem mesta in njegove okolice stanujejo dobesedno nad njegovim pragom.

Fotografije so delo Nine Kurnik.

Nad že omenjeno kavarno Isabella so njeni lastniki stanovanje prenovili v dva apartmaja, ki z zasnovo in notranjo opremo mariborski mestni zgodbi dajeta sodoben, urban pridih. Zgodbo so poimenovali Isabella Living. Preprosto udobje, ki gostom nudi vse za prijeten oddih, je podprto z močno in barvito zgodbo, kombinacijo izdelkov domačega oblikovanja, DIY projektov in drugih kosov.

Tako kot pri notranji opremi kavarne so lastniki tudi pri zasnovi apartmajev sodelovali z mariborsko arhitektko Sašo Uran. Želeli so ustvariti svetle, moderne, privlačne prostore, nekakšno nasprotje ozke, precej zaprte Poštne ulice in temnih meščanskih stanovanj nad njo. Nekaj novega in drugačnega, česar obiskovalci Maribora do zdaj morda niso našli.

Večina opreme je izdelane po meri, iz vezane brezove plošče. Na svetli, naravni osnovi tako barviti, igrivi in malce neobičajni dodatki pridejo toliko bolj do izraza. Pozorno oko bo najbrž takoj prepoznalo znamenite lupinice, ki so jih osvežili: jih na novo oblekli v moder žamet, ogrodje pa pobarvali z zlato barvo.

Zgodba apartmajev je tesno povezana z kavarno pod njimi - v Isabelli gostje prevzamejo ključe, zajtrkujejo, se družijo in najdejo namige za odkrivanje Maribora. Prvi odzivi gostov so izjemno pozitivni, poleg prijetne notranjosti jih navdušuje priročnost in to, da je vse na dosegu koraka. Apartmaja sta všeč predvsem mladim družinam, otroci se še posebej razveselijo pogradov v enem od njih.

Apartmaja pa s svojo podobo vzbujata tudi zanimanje in pohvale arhitektov in oblikovalcev iz tujine, jaz pa mislim, da sta lahko v navdih tudi vsem, ki morda opremljate ali prenavljate svoje domove. Barvne kombinacije, zanimivi detajli in različne teksture ustvarjajo interier, ki ni nikdar dolgočasen. Se strinjate?

ISABELLA LIVING

Isabella Food & Wine

Fotografija: Nina Kurnik

LJUBKO LJUBLJANSKO STANOVANJE S TERAZZO STENAMI • KAKO JIH LAHKO USTVARITE SAMI? 5 Feb 2019 7:01 AM (6 years ago)

Stanovanje v ljubljanskem stanovanjskem bloku iz leta 1957 je bilo pred nedavno prenovo še precej podobno originalnemu stanju. Lahko bi jima rekli tudi socialistično, stanju ali stanovanju namreč.

STENA, V KATERO SE ZATRAPAŠ NA INSTAGRAMU

Razporeditev prostorov približno 40m2 velikega stanovanja je tudi s prenovo ostala enaka. Vse drugo pa je povsem drugačno. Priznam, najprej sem se (na Instagramu, kajpak) zaljubila v čudovito terrazzo steno v spalnici in pisala Anji, ki skupaj z Jožetom vodi projekt Creative Tourism Ljubljana, preko katerega zapuščena ali vsaj osamljena stanovanja spreminjata v prave potovalne oaze, njune prenove pa so prava zakladnica kreativnih idej, ki jih morda lahko poustvarimo tudi mi, pri sebi doma.

Do dveh čarobnih sten torej še pridemo, vrnimo se najprej k začetku prenove, h kateri je lastnica stanovanja kreativni par povabila prav na podlagi podobne prenove stanovanja, ki sem ga na Pepermintu že predstavila. Že od začetka so imeli precej specifično idejo: "ustvariti malo urban prostor za ženske, ki potujejo same ali v paru." Zdelo se jim je pomembno, da ustvarijo prostor, ki ne bo le prijeten za čute, temveč bo ustvarjal vtis varnega zatočišča, saj se ženske na solo potovanjih morda kdaj počutijo manj varne.

MODERNO + DRAMATIČNE BARVE

Lastnica je bila pri načrtovanju zelo angažirana in imela jasno predstavo, kakšno vzdušje želi poustvariti. Kot opisuje Anja: "Odločili sva se, da bova prostor oblikovali moderno, v bolj dramatičnih barvah, kot je črna v matirani in svetleči obliki, v kombinaciji z pepelnato sivo, punčkasto rožnato in lesom."

V SVETLEM STANOVANJU SI TEMNE STENE LAHKO PRIVOŠČIŠ

Ker je stanovanje zelo svetlo, ima veliko oken in dobro lego, so si črne stene in temnejšo kuhinjo lahko privoščili. Podrli so manjšo steno v kuhinji in tako pridobili nekaj prostora. Na njeno mesto so postavili visoko omaro, v katero je mogoče shraniti gospodinjske potrebščine, kakršne so sesalec, pa čistila, likalno desko in podobno.

"Lastnica si je sicer zelo želela "open plan" kuhinjo s šankom, ki se povezuje v jedilnico in naprej v dnevni prostor, vendar smo ugotovili, da so te stene žal nosilne, tako da smo se odločili, da imamo rajši neporušen blok in malce bolj zaprt prostor," opisujeta.

Terazzo stene in kako jih poustvariti

"Sama sem velik ljubitelj terazza in ker smo delali projekt v socialističnem bloku, sem nekako stremela k temu že od samega začetka. Najprej smo razmišljali o tapetah, so se te izkazale za predrage, tako da smo jih zamenjali z ugodnejšo rešitvijo, ki se je na koncu celo izkazala za boljšo. Steno lahko poustvarite tako, da izberete katero koli zidno ali lateks barvo (v našem primeru črno) in čez njo nanesete lateks barvo, v katero ste vmešali barvne kosme. Mi smo naredili dve kombinaciji, črno-belo in črno z roza ter sivimi kosmi. No, potrebujete še dobrega pleskarja."

DODATKI? V SKANDINAVSKEM SLOGU.

Ker so izbrane barve in vpadljive stene precej udarne, pri dekoraciji stanovanja niso želeli pretiravati. Tudi če v stanovanju prebivaš le nekaj dni, med potovanjem, lahko hitro pride do nekakšne preobremenitve čutov, so menili, ustvariti pa so želeli ravno nasprotno. Da stanovanje ne bi izpadlo preveč načičkano, so izbrali dodatke z malce skandinavskih pridihom. To so na primer okrogla ogledala, tablice z napisi, nekaj pa je tudi DIY projektov.

IN ŠE NASVET

"Obvezne so dobre knjige in rastlinje, ki prostor umiri tako vizualno kot zvočno, saj duši odmeve, kar potem pričara domačnost in vtis prostora, v katerem živiš in ne zgolj prenočiš," še pove Anja.

MIZICA, POSPRAVI SE • SODOBNA IN PRAKTIČNA MIZA SLOVENSKE OBLIKOVALKE 1 Feb 2019 2:39 AM (6 years ago)

A ne bi bilo fino imeti mizo, ki bi bila vaša zavetnica med delom ali učenjem v zavetju doma: sodobnega videza in čistih linij, lepa, prostorna, s predalom za vse drobnarije ... Ko bi bil čas za odmor, kosilo ali kavo, ali pa bi se vaš delovnik zaključil, pa bi preprosto zaprli pokrov in z njim vse delovne skrbi. Takole. Ha!

PRAKTIČNA IN LEPA

Podobna ideja je oblikovalko Majo Repotočnik privedla do tega, da je zasnovala mizo Homework, s katero je navdušila tudi na lanskem sejmu Ambient in zanjo prejela kar dve pohvali: nagrado Top ideje in posebno omembo med TOP5.

"Kot prebivalka manjšega stanovanja sem se soočala z dilemo, kako združiti dom z delom. V prostoru, kjer bivam, se tudi družim, prehranjujem in tudi delam od doma ter ustvarjam," pripoveduje oblikovalka. Osrednji bivalni prostor v stanovanju tako prevzema številne vloge, od prostora za druženje, jedilnice in delovnega kotička.

MIZICA, POSPRAVI SE!

Ker pa delo s seboj pogosto prinese tudi nered, zmešnjavo kablov, papirjev in drugih pripomočkov, je Maja želela ustvariti mizo, ki bi bila vedno pospravljena. Takšno, ki bi omogočala nemoteno delo, ki pa ga lahko - če te preseneti obisk ali pa si le zaželiš pavze - v trenutku skriješ in pozneje nadaljuješ, kjer si ostal.

In tako je nastala miza HOMEWORK, ki povezuje dom in delo, home + work, delovni prostor z domom. Njena posebnost in hkrati odlika je dvižna delovna ploskev, pod katero se skriva dodatna delovna površina in ki omogoča hitro transformacijo delovne mize v jedilno mizo ali mizo za druženje. Miza ima še dva shranjevalna kotička - prostoren predal in dvižen predelek na desni, kjer so lično urejeni in speljani vsi kabli - od računalniškega, lučke, polnilni kabli in saj veste, vse te drobnarije, ki so nam največkrat kar v napoto.

Dvižni pokrov lahko uporabimo kot stenčas - se še spomnite te zelo OŠ besede? Nanj lahko prilepimo post-it listke, to-do sezname, urnike ali pa kakšen lep fotospominček ali misel za motivacijo.

Čeprav je končni izdelek na pogled preprost, pa oblikovalka pravi, da običajno na videz preprosta rešitev terja veliko več premisleka, optimizacije detajlov, testiranja in iskanja poenostavitev. Prototip so izdelali v lokalni mizarski delavnici; miza je izdelana iz vezane brezove plošče, noge pa stružene iz bukovega lesa.

Maja pravi, da se je prisotnost na sejmu izkazala za odličen način za preverjanje koncepta izdelka, saj je bila ves čas v stiku z obiskovalci, z nekaterimi pa tudi brainstormala o idejah in možnostih uporabe mizice, ki je tako dobila nove in nove vloge: mizica za ličenje, slikarska miza ... Odzivi s sejma so bili tudi priložnost, da prototip še izboljša, tako da je končni produkt zdaj zares dodelan.

Kaj menite, bi tudi vam prav takšna miza?

Majo Repotočnik in njeno delo lahko spremljate tudi na

FB • IG • Etsy

V SREDIŠČU LJUBLJANE • 38 m2 VELIKO STANOVANJE V NEKDANJI ŠIVALNICI 27 Jan 2019 1:00 AM (6 years ago)

V Ljubljani na Mestnem trgu je mlad par stare, vlažne prostore, ki jih je že načel zob časa in nevzdrževanja, s pomočjo arhitektov ideal:list studia preobrazil v zanimiv, prijeten dom, poln iznajdljivih rešitev in mini etaž. To je zgodba o prenovi, ki nosi ime Sramežljiva meščanka.

Prostori v pritličju meščanske hiše na enem od najbolj znanih ljubljanskih trgov, so bili nazadnje v uporabi že pred časom, ko je bila v njih šivalnica. Potrebni so bili temeljite prenove, pri tem pa so bili arhitekti soočeni z dvema ključnima izzivoma: zasnovati funkcionalen dom ter poiskati inovativne rešitve pri težavah z vlago. Meščanska hiša je namreč deloma vkopana v grajski grič.

Preden so začeli z bolj zabavnim in vznemirljivim delom – opremljanjem stanovanja, so morali torej zagristi v tehnični del prenove. Potrebno je bilo odpraviti zamakanje v notranje prostore in urediti sistem odvajanja kondezacijske vode, ki je zviševala odstotek vlage v prostorih. To so rešili z notranjo prezračevalno »fasado«, ki omogoča odvajanje odvečne vode in prezračevanje prostorov.

S PRENOVO OČISTI STANOVANJE DO NJEGOVEGA BISTVA

»Nekatere stenske obloge v stanovanju delujejo kot maska in so odstranljive, saj na ta način omogočaho dostop do instalacij, jaškov ipd. ter omogočajo lažje vzdrževanje, kar je še posebej pomembno, ker gre za star objekt,« inovativne rešitve opisujejo arhitekti. Takšna je tudi stena v spalnici, ki je obložena s prebarvanimi lesenimi deskami, za njimi pa se pravzaprav skriva dostop do servisnega izhoda.

Urediti so morali tudi vse instalacije, saj stare povečini niso več delovale, niti niso bile na primernem mestu. Zamenjali in servisirali so obstoječa okna in vrata ter odstranili nepotrebne pregradne elemente, suhomontažne stene in nekatere stenske in talne obloge. »Na kratko – stanovanje smo očistili do njegovega bistva. Ko so bile vse težave sanirane in instalacije urejene, smo pričeli s snovanjem interierja.«

GLAVNO VLOGO IGRA NARAVNA SVETLOBA

Naročniki so želeli svetlo stanovanje, funkcionalno tlorisno zasnovo in med seboj ločene prostore. »Glavno vodilo pri načrtovanju tlorisne zasnove je bila dostopnost dnevne svetlobe. Prostornejši dnevni prostor in spalnico z delovnim kotičkom smo umestili neposredno ob vir dnevne svetlobe, preostale prostore pa v ožji koridor znotraj tlorisa, kjer se nahajajo še kopalnica, kuhinja in garderoba s shrambo.«

STARE BABIČINE OMARE V NOVI VLOGIKuhinja je preprosta, a obogatena z dodatnim zložljivim pripravljalnim pultom na steni nasproti, shramba z garderobo pa je sestavljena iz starih babičnih omar, ki so jih obnovili in prilagodili dimenzijam novega prostora. Veliko pohištvenih kosov je predelanih ali obnovljenih, tudi jedilna miza in postelja, medtem ko je novo pohištvo iz cenovno dostopnejših linij.

Iznajdljivi in kreativni so bili tudi pri oblikovanju in pohištvenih rešitvah. Na dvignjen podest, ki ločuje vhodni del od dnevnega prostora, ima na primer vgrajen dodaten predal za shranjevanje. »Gre za majhen poseg, ki dnevni prostor od vhodnega fizično loči,« opisujejo arhitekti, »vizualno pa še vedno ostaneta povezana, vstop svetlobe v stanovovanje pa tako ostane neoviran.«

NAJLEPŠE ODKRITJE - KAMNITA STENA V KOPALNICI

Vse skupaj pa je med prenovo presenetilo čudovito odkritje – naravna kamnita stena v kopalnici, ki stanovanju daje prav poseben pečat. Je kot »nekakšen opomnik, da je kljub novi podobi stanovanje še vedno del grajskega griča.«

Kamnita stena je res glavna zvezda kopalnice, ki jo sestavlja nevtralnejša oprema. Majhni tlorisni površini navkljub je kopalnica povsem funkcionalna, z umivalnikom, wc-jem, pralno-sušilnim strojem, pečjo in prho. Ta je zaradi ozkega prostora poravnan s tlemi, tako da deluje kot del preostale pohodne površine, ko pa je v uporabi, ga le zagrneš s po meri narejeno kopalniško zaveso.

BARVE IN MATERIALI, KI NE ZASENČIJO HISTROIČNE LUPINE

Izbor barv in materialov pohištva je tako kot pri izbiri teme interierja narekovalo predvsem staro zgodovinsko ogrodje prostorov in pomanjkanje naravne dnevne svetlobe. Arhitekti so zato predlagali predvsem svetle naravne odtenke: belo, sivo in bež v kombinaciji z naravnimi materiali lesa, kamna, usnja in volne.

»Pohištveno opremo smo želeli na nek način "podrediti" historičnemu okvirju, zato so izbrani nežnejši nevtralni kosi pohištva, ki lupine ne zasenčijo, temveč jo izpostavijo,« še pravi ekipa idea:list studia. »Z izborom materialov smo želeli ustvariti topel in domač interier, ki kljub svetlemu, belemu interierju ne bi deloval sterilno.«

TLORIS STANOVANJA PO PRENOVI

Ime projekta: Stanovanje “Sramežljiva meščanka”

Arhitektura: idea:list studio – Urban Pahor, Tina Begović, Urša Kres

Investitor: zasebni

Fotograf: Blaž Gutman

Lokacija: staro mestno jedro, Ljubljana

Površine: 38 m2

MED PRENOVO

KOLESARSKI KROJAČ, KI IZ SUROVIH CEVI IZDELA UNIKATNO KOLO 24 Jan 2019 7:00 AM (6 years ago)

Osemindvajsetletnik je korporativno službo zamenjal za izdelavo koles po meri in ustvaril znamko unikatnih koles Karussell. Kolesarski krojač, tako svoj poklic opiše David Krevs. "Kakor krojač sešije človeku obleko po meri, jaz izdelam unikatno kolo."

Že kot fantič je bil tehnično naravnan otrok, nekaj najstniških in nekaj polnoletnih let zaljubljen v avtomobilski svet. Nato pa so se mu avtomobili začeli kar malo upirati v smislu velikih, potratnih projektov. "Potreboval sem nekaj, kar lahko zrihtam hitreje in mi prinaša večji užitek," razlaga preskok simpatij s štiri- na dvokolesnike. "No, tudi potem, ko sem se začel ukvarjati s kolesi, sem potreboval nekaj časa, da sem spoznal sceno, da sem dejansko začel razmišljati o tem, da bi to postalo moja služba, pa se je zgodilo kakšno leto in pol nazaj."

KOT NA VRTILJAKU
Se je pa iz avtomobilskega sveta v njegovi zgodbi ohranilo nekaj pomembnega – ime njegovega podjetja, znamka njegovih koles. Karussell je namreč ovinek na znani nemški dirkaški progi Nürburgring, beseda sama pa pomeni vrtiljak. "Najprej se mi je to zdela pač kul beseda za nek brand, potem pa se je to povezalo z vrtiljakom, na katerem smo bili najbrž vsi kot otroci. Tako je tudi moje kolo nekakšen vrtiljak za odraslega, ki pri vožnji občuti podobne pozitivne občutke," zgodbo za imenom svoje znamke poveže David.

David v Karussellovi delavnici. Foto: Tit Košir

Njegova kolesa od tistih iz kataloga niso drugačna le na pogled. Posebna so, ker so izdelana po meri naročnika, David pa jih zasnuje "iz nule", iz surovih cevi. To omogoča kar največjo skladnost kolesa in čim popolnejše prilagajanje željam novega lastnika. Materiali, s katerimi dela David, so izjemno kakovostni, kar železarskemu, težkemu prizvoku materiala navkljub pomeni, da je končni izdelek zelo lahek.

Karussell Gravel Adventure Front

KAKO IN KJE SE NAUČIŠ IZDELATI KOLO?

In kje ter kako se lahko nekdo nauči izdelave kolesa praktično iz nič? David je sprva prebiral internetne forume, znanje nabiral s pomočjo youtube videov. Nato se je tehnike spajanja z medenino učil tudi na The Bicycle Academy, tehniko t.i. tig varjenja, ki jo večinoma uporablja danes, pa je osvojil s pomočjo prijateljev, ki imajo že daljši staž varjenja.

"Večino ostalih stvari sem se naučil sproti, s trial & error, in včasih je bilo to zelo frustrirajoče, saj material ni ravno poceni, zraven pa imaš še ta občutek, da ti tega itak nikoli ne bo uspelo osvojiti. Vendar se vsak trud poplača!"

Karussell Road OS

Ko gre za inspiracijo in barvne sheme koles, je David mnenja, da je manj več. "Inspiracijo pogosto dobim v povsem vsakdanjih stvareh: barvni shemi potniškega vlaka, v kombinacijah fasad in polken primorskih hiš, na starem čolnu ob obali, na raznih napisnih tablah, grafičnem dizajnu osemdesetih ... Takšne stvari najbolj pritegnejo mojo pozornost in mi velikokrat zaposlujejo misli."

JADROLINIJA

Kar se zahtevnosti izdelave in posebnosti tiče, je najbolj ponosen na Jadrolinijo, to je vzdevek za kolo Karussell ESF (Experimental Steel Frame). "Pri tem kolesu me je res zanimalo, kaj lahko naredim, kako daleč se lahko spustim in kako se bo kolo obnašalo ob uporabi. Pa lahko zdaj po skoraj letu dni povem, da ga pogosto uporabljam in mi vedno nariše nasmeh." Sicer pa je Karussellovo kolo najdlje odpotovalo v Afriko. David je izdelal potovalno kolo za naročnika, ki je z njim prepotoval celotno Afriko, prekolesaril pot, dolgo kar 11 tisoč kilometrov.

Jadrolinija / Karussell ESF

Pa obstaja znamka, ki velja za alfo in omego tega posla? S čim bi se ji rad približal David s Karussellom? "Kar dosti izdelovalcev je, ki jim gre zelo dobro, ampak se s tem ne obremenjujem preveč," pravi mladi mojster. "V preteklosti sem to dosti počel, potem pa ugotovil, da mi ne koristi prav nič. Imam svoje videnje in svojo pot, kar pa ne pomeni, da ne gledam, kaj počno drugi ali da ne poberem kakšnega dobrega trika, enostavno pa se ne primerjam in sem vesel za njihove uspehe."

Karussell Daily Lo-Pro

SANJSKI PROJEKT?

Načrtov ima David s Karussellom še veliko, predvsem pa bi rad "svoj proces izdelave še izboljšal in poenostavil, seveda pa tudi, da bi ljudje to prepoznali. Sanjski projekt pa bi bilo sodelovanje s kakšnim drugim umetnikom, ustvarjalcem ali nekom, ki mu je do lepih stvari in ima originalne ideje."

Karussellovi zgodbi lahko slediš tudi na Instagramu in Facebooku.

Davidove portrete je posnel Tit Košir, fotografije koles pa so Davidovo delo.

ROKOVNIKI IN PLANERJI • KAM BOSTE ZAPISOVALI SVOJE NAČRTE V 2019 17 Jan 2019 4:40 AM (6 years ago)

Foto: Gud Work

Star čebelji pregovor pravi, da se novo leto zares začne po prvem vikendu v novem letu. A ni res? Tista dva tedna med božičem in 5. januarjem je kot en sam doooolg dan in ena sama lenobna zabava. In potem moramo kar naenkrat začeti uresničevati vse svoje novoletne zaobljube, vstajati ob petih zjutraj in zaspati pred polnočjo, vmes pa popiti vse zelene smutije, popiti na litre vode in zeliščnega čaja, pojesti vse zdrave lunch boxe, urediti svoje finance, sproti pospravljati stanovanje in brisati fotke s telefona. Dokler nekje okoli 20. ne obupamo in se februarja spet sprostimo. :)

Če pa ste med tistimi, ki ste med novoletne zaobljube zapisali tudi organiziranost, še vedno pa niste našli pravega rokovnika, v katerega boste letos zapisovali svoje opravke, je ta objava za vas. Čeprav smo že krepko v januarju, pa po statistiki vidim, da še vedno iščete planerčke, pri tem pa naletite na lansko objavo. Tu je torej seznam nekaterih ličnih rokovnikov slovenskih blagovnih znamk.

SIMPLANER

Simpl. Priročen. Barvit. Spodbuden.

Klik.

MAGIC PLANNER

Za zapisovanje in uresničevanje tistih najbolj drznih sanj. Maš to!

Klik.

GUD WORK

Za vse resne plane in sladke zmenke in pomenke. Rokovnik, ki vami preživi leto, nato pa ga z veseljem postavite na poličko, saj je tako lep, da ga nočete zavreči.

Klik.

MARBLE PLANNER

Ta je tak #girlboss planer v vedno stajliš marmornem vzorcu.

Če pa bo leto 2019 zate leto potovanj, ne spreglej tega planerja.

Klik.

Planer za vse, ki so faze gubanja zaradi nepomembnih reči že prešli.

Koledarček Zavoda in Portala 13.

Klik.

BAEBA

Tvoja bejba, najboljša prijateljica, ki si zapomni vse, kar ji zaupaš.

Klik.

PHOEBE

Ja, kako je luštna, tale Phoebe!
V kateri različici ti je najbolj všeč: vibrant, urban ali tomboy?
Klik.

HIŠA S PAVILJONOM V METLIKI • NAČRTI, KI NAVDUŠUJEJO NA INSTAGRAMU 12 Jan 2019 11:49 PM (6 years ago)

Ideje za objave na Pepermintu prihajajo od marsikod. Sprehod po mestu, namig na mejlu, pogovor s kolegi, stojalo z letaki, pred leti sem objavo napisala zatem, ko sem na poti na delo na tleh zagledala pujska na etiketi. Ko sem se pred dnevi na Instagramu sprehajala med fotkami, sem na enem od arhitekturi posvečenih profilov zagledala hišo, tako zanimivo in podobno moji sanjski hiški, da sem kliknila na fotografijo, da si preberem več, in v opisu presenečena zagledala poznana imena. Izkazalo se je, da gre za načrte za hišo v #Metlika, #Slovenia. Kaaaj? No, in tako (par mejlov pozneje) nastane objava na Pepermintu.

HIŠA S SKORAJ 100 TISOČ VŠEČKI NA INSTAGRAMU

Izkazalo se je tudi, da je hiša že prava viralna uspešnica na Instagramu, saj so hišo s paviljonom objavili že številni profili, ki izpostavljajo zanimive arhitekturne projekte, interierje in vizualizacije. Njena zgodba pa je takšna.

Načrte za sodobno hišo s paviljonom so po naročilu pripravili v metliškem arhitekturnem in oblikovalskem studio ARHEIN, ki ga vodi Sanja Zvonkovič. Čeprav se naročniki na koncu niso odločili za realizacijo, so načrti še vedno izjemno zanimivi in privlačni (in na voljo za odkup), vizualizacije, ki so delo Dušana Vukčeviča I Vudumotion, pa, kot sem omenila v uvodu, navdušujejo ljubitelje arhitekture po svetu.

Hiša je bila načrtovana z mislijo na aktivno štiričlansko družino. Bivalna površina se razteza na 240 m2, kompleks pa sestavlja dinamična struktura dveh povezanih volumnov: večjega, v katerem so predvideni bivlni, spalni in tehnični prostori, ter manjšega paviljona, namenjenega druženju in rekreaciji. Ker so se prvotni naročniki rekreativno ukvarjali s plezanjem, je bila v paviljonu predvidena celo plezalna stena. Z druge strani je predviden tudi parkirni prostor z nadstreškom.

V nadstropju so načrtovali spalnice in kopalnico, v pritličju pa naj bi se zvrstile kuhinja, jedilnica, dnevna soba in manjši pomožni prostori. Nadstropji povezuje odprto stopnišče, odprtost in zračnost pa sta tudi sicer ključni ideji pri zasnovi. Prostoren, odprt bivalni prostor se preko velikih steklenih površin odpira proti terasi in vrtu, kjer se druženje lahko nadaljuje v toplih dnevih leta.

Želja naročnikov je bila sodobna hiša čistih linij. Predlog arhitektke je bila kombinacija železa, lesa (na primer lesene lamele iz sibirskega macesna) in stekla, ki z belo fasado deluje moderno, kljub temu pa domačno in vabljivo. Še več, hiša je zasnovana tako, da jo iz naravnega okolja in metliške pokrajine zlahka prestavimo kam drugam: na obrobje mesta ali izven slovenskih meja. Se strinjate?

PREJ IN POTEM • DOM MLADEGA PARA NA 28,5 KVADRATNIH METRIH 5 Jan 2019 11:57 PM (6 years ago)

Kako 28,5 kvadratnih metrov veliko (majhno?) stanovanje prenoviti in preurediti tako, da bo ustrezalo bivanju mladega aktivnega para, ki tu ne le stanuje, spi, kuha, se sprošča, zabava, gosti, temveč pogosto tudi dela. Kako torej na razmeroma majhno kvadraturo zložiti sestavljanko pohištva in elementov, da bo stanovanje prijetno in uporabno za bivanje, obenem pa bo delovalo zračno in "ravno pravšnje"?

To je bila naloga, ki jo je par zaupal arhitektom studia idea:list. Ti na njuno željo predelnih sten in instalacij niso prestavljali, ker pa kljub temu obstoječa tlorisna razporeditev prostorov in vizualna podoba stanovanja ni bila več primerna zanju, so arhitekti oblikovali "novo, sodobnejšo prostorsko zasnovo, kjer je vsak prostor maksimalno izkoriščen - tako z vidika funkcionalnosti kot tudi izkoriščenosti prostora za shranjevanje."

Pred prenovo (fotografije najdete na dnu objave) je bilo stanovanje razdeljeno na kuhinjo in spalnico. Kuhinja je zaradi nefunkcionalne vzdolžne zasnove kuhinjskih površin delovala utesnjeno in v njej ni preostalo veliko prostora še za hladilnik, jedilno mizo s stoli in kavč. Ta je bil postavljen tako, da je oviral tudi izhod na balkon - ta pa je, sploh v manjših stanovanjih v bloku, tako zelo dragocen.

KUHINJA, JEDILNICA IN DNEVNA SOBA V ENEM

Glavno spremembo je v dnevni prostor prinesla kuhinja v obliki črke L, arhitekti pa so vanj umestili tudi jedilno mizo, knjižni regal in kavč, ki pa se lahko raztegne tudi v dodatno ležišče ali počivalnik za dva, kar omogoča sproščene trenutke ob ogledu naljubših filmov ali nadaljevank na TV zaslonu, ki je skrit na regal. Če par gosti več ljudi, prav pridejo zložljivi stoli - še en trik za manjša stanovanja.

DELOVNI KOTIČEK V SPALNICI

V spalnici ob postelji najdemo tudi delovni kotiček, ki je dovolj velik za oba. Za vrati je postavljena vgradna garderobna omara, ob njej je komoda, prav tako pa dodatno shranjevalno površino predstavja velik predal pod posteljo.

VABLJIVA PREDSOBA, KI ZA OMARO SKRIVA MARSIKAJ

Zanemariti ne gre tudi predprostora. Vanj so postavili po meri narejeno omarico za čevlje ter globoko, prostorno vgradno omaro, v katero lahko stanovalca shraniti vrhnja zimska oblačila, obutev, pa tudi druge predmete, ki jih v vsakdanjem življenju potrebujemo, jih pa najraje "skrijemo". Saj veste, o čem govorim, a ne? Zložljivo stojalo za obešanje perila, pa sesalev, čistila, koš za umazano perilo in drugo. Predprostor tako deluje vabljivo in prav nič natrpano. Ostane še kopalnica. To so uspeli transformirati brez večjih posegov, vendar je zdaj v njej prostor tudi za pralni stroj, vanjo pa so umestili tudi večji tuš.

LES, BELA OPEKA IN TEMNA KOVINA

Stanovanje v celoto povezujejo različni vizualni elementi. Kot pravijo arhitekti, je stanovanje "nekakšna mešanica industrijsko-rustikalnega stila", ki ga zaznamujejo predvsem trije materiali: les, bela opeka in temna kovina. Pri odstranjevanju starih talnih oblog so naleteli na star bukov parket v videzu ribje kosti, ki so ga obnovili in duh časa še poudarili s stenskimi oblogami v kuhinji in kopalnici, ki so videti kot bela opeka.

"Skrbno izbrani dekor in topli naravni dodatki, kot je na primer sušeno cvetje, dodajo stanovanju piko na i, prostor pa še dodatno obogatijo uokvirjene skice Ljubljane, ki jih je ustvarila uporabnica stanovanja," še zaključijo arhitekti.

AVTORJI: idea:list studio; Tina Begović, Urban Pahor, Urša Kres

LOKACIJA: Bežigrad, Ljubljana

FOTO: Blaž Gutman

TLORIS STANOVANJA

STANOVANJE PRED PRENOVO

PEPERMINT View RSS

SINJA ELEGANCA V LJUBLJANI • DOM ZA DAMO, KI ŽIVLJENJE ZAJEMA Z VELIKO ŽLICO 13 Oct 2019 12:45 AM (6 years ago)

31m² • OD SOCIALISTIČNEGA STANOVANJA IZ 70. LET DO SODOBNEGA DOMA BREZ STEN 6 Oct 2019 7:58 AM (6 years ago)

SRCOZLOM 💔 BODO ZLOMLJENA SRCA POSTALA REVOLUCIONARNA SILA 21. STOLETJA? 3 Oct 2019 2:04 AM (6 years ago)

MLADI PTUJČAN NA INSTAGRAMU OBJAVLJA PESMI, KI LOMIJO (IN CELIJO) SRCA 5 Sep 2019 4:19 AM (6 years ago)

ROKOVNIKI, PLANERJI IN ZVEZKI ZA NOVO ŠOLSKO LETO (IN NOVE ZAČETKE) 1 Sep 2019 3:03 AM (6 years ago)

LILIANA • RISANKA, KI JE NASTAJALA SLIČICO PO SLIČICO, NOSTALGIČNO, A NAJBOLJ OČARLJIVO 22 Aug 2019 1:35 AM (6 years ago)

STANOVANJE NA TRŽAŠKI • DOM ZA MLAD PAR (+ MUCA) IN NAJLEPŠI KERAMIČNI STUDIO NA SVETU 11 Aug 2019 2:29 AM (6 years ago)

#100DAYSOFBETTERME • TI LAHKO 100 DNI SPREMENI ŽIVLJENJE? 9 Aug 2019 12:52 AM (6 years ago)

BRUNCH FOR BUNCH • ISTRSKA KULINARIKA, UMETNOST IN GLASBA SREDI LJUBLJANE 4 Aug 2019 7:35 AM (6 years ago)

365 IZMIŠLJENIH SLOVENCEV NA INSTAGRAMU • VSAK DAN NOV OBRAZ, IME IN ZGODBA 1 Aug 2019 1:30 AM (6 years ago)

IDEJA ZA OBISK V ZAGREBU • TRGOVINA Z IZLOŽBO, KI SE NENEHNO SPREMINJA 25 Jul 2019 1:40 AM (6 years ago)

POZNAŠ TA INSTAGRAM PROFIL? OČARAL TE BO Z ILUSTRIRANO POEZIJO. 20 Jun 2019 1:37 AM (6 years ago)

ALEXANDER • MARIBORSKI BISTRO V NEKDANJI PRODAJALNI ČEVLJEV 15 Jun 2019 11:14 PM (6 years ago)

POČITNIŠKE HIŠICE OB KOLPI Z NOVO, PISANO PODOBO 24 Apr 2019 4:28 AM (6 years ago)

PRI ANJI • SKANDINAVSKI BOHO RASTLINJAK 14 Apr 2019 2:16 AM (6 years ago)

NOVO MESTO • PRENOVLJENO STANOVANJE V STAREM MESTNEM JEDRU 9 Mar 2019 11:14 PM (6 years ago)

TALISIČJE ZVERINICE IZ REZIJE • LUTKOVNA PREDSTAVA, KI JO BOMO GLEDALI TUDI ODRASLI 9 Mar 2019 1:26 AM (6 years ago)

ISABELLA LIVING • BUTIČNA APARTMAJA NA MARIBORSKI POŠTNI ULICI 17 Feb 2019 1:51 AM (6 years ago)

LJUBKO LJUBLJANSKO STANOVANJE S TERAZZO STENAMI • KAKO JIH LAHKO USTVARITE SAMI? 5 Feb 2019 7:01 AM (6 years ago)

MIZICA, POSPRAVI SE • SODOBNA IN PRAKTIČNA MIZA SLOVENSKE OBLIKOVALKE 1 Feb 2019 2:39 AM (6 years ago)

V SREDIŠČU LJUBLJANE • 38 m2 VELIKO STANOVANJE V NEKDANJI ŠIVALNICI 27 Jan 2019 1:00 AM (6 years ago)

KOLESARSKI KROJAČ, KI IZ SUROVIH CEVI IZDELA UNIKATNO KOLO 24 Jan 2019 7:00 AM (6 years ago)

ROKOVNIKI IN PLANERJI • KAM BOSTE ZAPISOVALI SVOJE NAČRTE V 2019 17 Jan 2019 4:40 AM (6 years ago)

HIŠA S PAVILJONOM V METLIKI • NAČRTI, KI NAVDUŠUJEJO NA INSTAGRAMU 12 Jan 2019 11:49 PM (6 years ago)

PREJ IN POTEM • DOM MLADEGA PARA NA 28,5 KVADRATNIH METRIH 5 Jan 2019 11:57 PM (6 years ago)